Tiskane izdaje
New York – Ameriški diplomati v Jordaniji svojih otrok niso poslali v šole, zunanje ministrstvo je ameriške državljane po svetu opozorilo na previdnost, čeprav so se izognili omembi sporne odločitve Bele hiše, da Jeruzalem prizna za prestolnico Izraela. Ključno vprašanje je, zakaj se je Donald Trump odločil za ta korak.
Zunanje ministrstvo ZDA je nasprotovalo odločitvi, zdaj se mora spopadati s posledicami. Imenovali so posebno skupino, ki zbira poročila o odzivih, za zdaj so to predvsem protesti pred veleposlaništvi in konzulati, njihova skrb je varnost osebja, saj si ne želijo ponovitve Bengazija, krvavega napada na ameriški konzulat v Libiji. »Trump je ogrozil diplomate in ameriške državljane. ZDA in Izrael je naredil za tarčo dodatnega nasilja, in to pred prazniki, ki so že tako čas za večjo čuječnost,« je za časnik Washington Post dejal neimenovani uradnik ministrstva.
Ameriški predsednik uživa v vlogi razdiralca, pri čemer se rad sklicuje na neučinkovitost uveljavljenih praks in prepričanj. Podobno naj bi razmišljal tudi o gordijskem vozlu Bližnjega vzhoda, trajnem mirovnem sporazumu med Izraelci in Palestinci. A se priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico ne zdi kot odločno presekanje dosedanjih težav, pač pa njihovo dodatno zapletanje, kar sproža ugibanja, da gre morda za zakrivanje domačih težav. Na prvem mestu je gotovo odločitev njegovega nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna, da postane priča v tako imenovani Ruski preiskavi, ki vse bolj grozi, da bo ohromila vlado.
Vpliv milijonov
Vlada je bila po poročanju medijev močno razdeljena ob menda napeti razpravi o statusu Jeruzalema. Zunanji minister Rex Tillerson in obrambni minister Jim Mattis naj bi odločno nasprotovala selitvi veleposlaništva, podpirala naj bi jo predvsem podpredsednik Mike Pence, predan evangelijski kristjan, in David Friedman, nekdanji stečajni pravnik in odločen zagovornik izraelske širitve na zasedena ozemlja, zdaj pa po izboru Trumpa ameriški veleposlanik v Izraelu. Velik vpliv naj bi imel tudi lasvegaški igralniški milijarder Sheldon Adelson, radodaren donator desnici, predvsem pa eden vplivnejših izraelskih lobistov v ZDA. Sheldon, ki je že med kampanjo z debelimi čeki vplival na Trumpovo razmišljanje o Izraelu, naj bi pred časom večerjo v Beli hiši spremenil v razpravo o selitvi veleposlaništva, nato pa več mesecev redno spraševal ljudi okoli Trumpa, zakaj ne izpolni predvolilne obljube.
Toda navdušeni so le ameriški Judje, naklonjeni desnici, mnogi drugi se bojijo, da bo spodbudila nasilje. »Zelo nas skrbi, da bo oznanilo odložilo ali spodkopalo pomembno nadaljevanje mirovnega procesa,« meni rabin Rick Jacobs, ki vodi Zvezo za reformo judovstva, največjo skupino judovskih vernikov v ZDA.
Strah pred »barbari«
Trumpa očitno bolj zanima jedro njegove volilne baze, konservativni in vplivni evangelijski kristjani, ki menijo, da je izraelska oblast nad svetim mestom uresničitev svetopisemskih prerokb. Kljub stoletjem krščanskih pogromov proti Judom in antisemitizmu skrajne desnice. Pa je tudi izraelski desničarski predsednik vlade Benjamin Netanjahu julija v Washingtonu dejal, da so »naš največji prijatelj (v ZDA) krščanski podporniki«. Navzočnost Pencea v ozadju ob najavi tako ni bila naključje, kot tudi ne božičnega drevesca, čemur bi se previdnejši predsedniki gotovo izognili. Toda Trump javno poudarja judovsko-krščanske vrednote, na katerih naj bi bile po njegovem mnenju osnovane ZDA, saj je po besedah Petra Beinarta iz časnika Atlantic sejanje religioznih, rasnih in etničnih razdorov temelj njegovega političnega uspeha. »Bolj kot se nebelci, nekristjani zdijo grozeči tako doma kot v tujini, bolj se njegovi podporniki zanašajo nanj, da bo obvladal in zadržal barbare. Če bo Trump moral iznajti nevarnost, jo bo. V primeru Jeruzalema lahko gre še dlje, lahko jo ustvari,« Beinart predsedniku pripisuje razdelano strategijo. Hkrati iz Bele hiše prihajajo neuradne trditve predsednikovih svetovalcev, da Trump preprosto ne razume razmer na Bližnjem vzhodu in da je pod vplivom proizraelskega kroga sprejel odločitev z dolgoročnimi posledicami, ker želi ustvariti vtis odločnega voditelja, ki izpolnjuje obljube.
