Tiskane izdaje
Trgovci z mirom primerjajo ukrajinsko vojno s krvavo medetnično vojno v BiH, ki da je bila posledica propadlih mirovnih načrtov. Čeprav se na ukrajinskem bojišču nadaljujejo balkanske vojne, si za zdaj še nihče ne razbija glave, ker se prek puškinih cevi znova gledajo Hrvati in Srbi.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je potrdila, da se hrvaški državljani bojujejo v vrstah ukrajinske vojske v spopadih proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Srbsko angažiranje v rusko-ukrajinskih spopadih je potrdil tudi srbski premier Aleksandar Vučić, ki je izjavil, da država trenutno zakonsko ne more ukrepati, da pa vodijo čedalje več evidenc tudi o posameznikih, ki sodelujejo v spopadih v Ukrajini.
Švedski ostrostrelec Michael Skilt, ki v ukrajinskem učnem centru usposablja prostovoljce za boj proti proruskim separatistom, pravi, da je v zadnjem obdobju med tujimi plačanci največ Hrvatov. Novinci se po končanem usposabljanju praviloma pridružijo zloglasnemu bataljonu Azov, ki je del ukrajinskega notranjega ministrstva in šteje že okoli 600 borcev. Po Skiltovem mnenju Hrvati niso le željni boja, temveč si najbolj želijo spopada s Srbi, ki se borijo z ramo ob rami s proruskimi uporniki. Nekateri so se odpravili na ukrajinsko fronto v povračilo ukrajinskim prostovoljcem, ki so se bojevali na hrvaški strani leta 1991.
Hrvaški veterani z ukrajinskimi silami
Po navedbah švedskega inštruktorja so bili še pred kratkim v bataljonu Azov najštevilnejši Švedi, zdaj pa so jih po številu prekosili hrvaški prostovoljci, ki jih ukrajinska vojna spominja na balkansko v devetdesetih. Skilt je poudaril, da v bataljonu Azov ne prevladujejo nacionalisti, desničarji in neonacisti, kot trdijo njihovi kritiki. Vodilni svetovni mediji so namreč med drugim poročali, da gre za enoto, ki izhaja iz organizacije Desni sektor, v kateri so večinoma neonacisti. Čeprav večinoma ni preživelih, ko končajo vojaško akcijo, Skilt zagotavlja, da z ujetniki ravnajo po pravilih vojskovanja.
Hrvaške prostovoljce za bataljon Azov novači Francoz Gaston Besson, ki se je kot plačanec bojeval v vojnah na Hrvaškem in v BiH. Besson, ki je zadolžen tudi za selekcijo prostovoljcev, je pojasnil, da morajo kandidati sami pridobiti sredstva za prihod v Ukrajino. Ne sprejemajo alkoholikov in narkomanov ali psihično in fizično nepripravljenih ljudi za stresno vojno situacijo, ki bi lahko bili vse preveč lahki na sprožilcu. Toda opozarja, da so v bataljonu kljub temu nevarni oboroženi fantje iz Evrope.
Ukrajinskim silam se je konec januarja pridružila nova skupina prostovoljcev iz Hrvaške, med katerimi so večinoma veterani vojne na Hrvaškem, nekdanji pripadniki enot, ki so bile v mednarodnih vojnih misijah, ter nogometni navijači. Informacije o odhodu skupine Hrvatov v Ukrajino je prvi razkril nekdanji prostovoljec hrvaških obrambnih enot, ki so se borile proti srbskim silam v okviru hrvaške in bošnjaške vojske.
Pusićeva je priznala, da ne ve natančno, koliko Hrvatov se bojuje v Ukrajini. Razmere spremlja hrvaška varnostno-obveščevalna služba (Soa). V Zagrebu nimajo informacij, da bi se hrvaški državljani pridružili tudi paravojaškim enotam, ki nasprotujejo oblastem v Kijevu.
Srbski četniki s proruskimi uporniki
Proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine v boju proti vladnim silam pomaga skupina srbskih prostovoljcev. V Donecku ima srbski bataljon Jovana Ševića celo svojo stran na facebooku. Po navedbah ruskih medijev poveljnik samoobrambnih sil Donecka Igor Strelkov pozna srbski bataljon še iz časov, ko so se v devetdesetih letih skupaj bojevali v vojni v BiH. Po navedbah srbskih portalov je v bataljonu vsaj 100 srbskih borcev, največ pripadnikov četniškega gibanja ter Srbov ali Ukrajincev srbskega rodu, ki mu poveljuje Bratislav Živković, poveljnik srbskega četniškega gibanja Knez Lazar. Na proruski strani so se borili že na Krimskem polotoku.
Po nekaterih podatkih naj bi v spopadih v vzhodni Ukrajini sodelovalo že več kot 250 pripadnikov srbskega četniškega gibanja Knez Lazar. Bataljon je poimenovan po vodji srbskega polka oboroženih konjenikov, ki so leta 1751 prisegli zvestobo ruskemu cesarstvu in ustanovili avtonomno pokrajino Slavo-Srbija, ki jo je sestavljalo ozemlje današnjega Luganska in Donecka v Ukrajini.
Premier Vučić poziva vse, ki se vojskujejo v Ukrajini, naj se vrnejo domov in poskrbijo za lastne družine, saj se nimajo kaj vojskovati na tuji zemlji, ne za 6000, ne za 1200 dolarjev. Poudaril je, da so za Srbijo in srbski narod vojne že davno končane.
