Krvavo bombardiranje »pozabljenega« Mosula

New York – Iraške oblasti so včeraj potrdile, da so na območju v Mosulu, ki je bilo tarča napada ameriških letal, v zadnjih treh dneh našli več kot sto trupel. Krivdo so pripisali skrajni skupini Islamska država, ta naj bi v zrušene stavbe nastavila eksploziv, kar prebivalci zanikajo. Ameriška vojska preiskuje dogodek, ki bi lahko postal eden najbolj krvavih napadov na civilno prebivalstvo v regiji.

Novica o številnih mrtvih po napadu 17. marca je oživila poročanje o nekoliko pozabljenem boju za drugo največje mesto v Iraku, ki so ga pred skoraj tremi leti zasedli pripadniki skrajne sunitske skupine Islamska država (IS). Šestmesečna bitka za Mosul od januarja poteka v zahodnem delu mesta, kjer so se pomešali med civiliste preostali borci Islamske države. Iraške oborožene sile sodelujejo z zavezniško koalicijo pod vodstvom ZDA, ameriška vojska pa je potrdila, da so letalske napade izvajali tudi v četrti Džadida, kjer se je zrušilo več stavb in pokopalo pod sabo številne žrtve.

Po dosedanjih podatkih naj bi za letalsko posredovanje zaprosile iraške sile, podpolkovnik Joe Scrocca, tiskovni predstavnik ameriške vojske za Bližnji vzhod, pa je včeraj znova potrdil, da so na tem območju izvedli več napadov, ena od tarč je bilo tovorno vozilo, napolnjeno z eksplozivom za samomorilski napad. Po trditvah iraških varnostnih sil je bila stavba, poleg katere je stalo tovorno vozilo, popolnoma uničena, pri čemer na njej naj ne bi našli znakov letalskega napada. Tudi Scrocca je dejal, da pripadniki IS uporabljajo šole, mošeje in bolnišnice za bojne položaje, strelivo pa shranjujejo v hišah, v katerih živijo civilisti.

Obrambni minister James Mattis je včeraj potrdil, da preiskujejo obtožbe o posledicah letalskega napada, saj po njegovih besedah »nobena vojska na svetu ni bolj občutljiva za civilne žrtve«. Poročila o številnih truplih so se pojavila v četrtek, šest dni po letalskem napadu, ko so iraške sile osvobodile območje. Na twitterju so posnetki Basme Basim, vodje sveta pokrajine Mosul, na katerih je pred ruševinami zatrdila, da je pod njimi »na desetine nedolžnih žensk, moških, starejših in otrok«. Včeraj so po uradnih podatkih našteli 112 trupel, po neuradnih podatkih reševalcev več kot 170, po nekaterih navedbah pa bi lahko umrlo več kot 200 ljudi.

Presegli so Ruse

Žalostne vesti iz Mosula prihajajo po podobnih poročilih iz Sirije, kjer naj bi v ameriških letalskih napadih na podeželje okoli mesta Raka umrlo najmanj 30 civilistov. Neuradna prestolnica kalifata Islamske države je cilj ofenzive, ki jo s pomočjo ZDA izvajajo sirske demokratične sile (SDF). Humanitarna skupina Airwars, ki prešteva civilne žrtve spopadov v Iraku in Siriji, je sporočila, da ne bo več preiskovala posledic ruskih letalskih napadov v Siriji, ampak se bo posvetila posledicam napadov zahodne koalicije. »Sprejeli smo težko odločitev, da naše omejene zmožnosti usmerimo v oceno poročil o napadih ZDA in njenih zaveznic,« so zapisali v petkovi izjavi.

Časnik New York Times navaja trditve iraških uradnikov, da naj bi Bela hiša Donalda Trumpa odobrila ohlapnejšo razlago pravil o uporabi sile, kar naj bi iraškim varnostnim silam omogočilo lažje prošnje za letalske napade. Vlada predsednika Baracka Obame naj bi bila veliko bolj previdna, kar naj bi sprožilo precej nejevolje na iraški strani. Tiskovni predstavnik Pentagona, stotnik Jeff Davis, je sicer zavrnil navedbe o takšnem mehčanju pravil. Nadzorna skupina Iraški observatorij za človekove pravice je zatrdila, da je samo v bitki za zahodni Mosul umrlo že več kot 3800 civilistov, v boju za območje vzhodno od reke Tigris so našteli 2190 civilnih žrtev.

Vojaška krepitev

Ameriška vojska je sporočila, da bo okrepila pomoč iraškim silam ter za »svetovanje in pomoč« poslala v državo še dve četi z od 200 do 300 vojaki. Že zdaj je v Iraku in Kuvajtu okoli 1700 pripadnikov slovite 82. zračnoprevozne divizije. Ameriški mediji so v zadnjih tednih poročali, da Pentagon razmišlja o do 1000 dodatnih vojakih, ki naj bi svetovali iraški vojski v bojih za Mosul. Vojska ima dovoljenje za 5262 pripadnikov na misiji v Iraku, v resnici jih je koli 6000, saj enot na začasnih nalogah ne štejejo. Podobno v Siriji deluje okoli 900 ameriških vojakov, ki svetujejo in pomagajo sirskim demokratičnim silam, kljub uradni omejitvi na 503 pripadnikov oboroženih sil.

V Pentagonu razmišljajo tudi o okrepitvi pomoči zalivski koaliciji, ki se v Jemnu bori proti z Iranom povezanim hutijskim upornikom. To naj bi bil del nove strategije Trumpove Bele hiše za omejevanje vpliva Irana ter za boj proti somišljenikom Islamske države in Al Kaide. Ameriški generali si želijo tudi dovoljenje za lažjo uporabo posebnih enot v Somaliji, kjer poteka boj proti skrajni milici Al Šabab.