Nad Boko Haram so krenile sosednje države

Enote oboroženih sil Nigra in Čada so v nedeljo zjutraj na severovzhodu Nigerije v zvezni državi Borno v sklopu pred kratkim ustanovljenih multinacionalnih enot Afriške unije (AU) začele ofenzivo proti skrajni islamistični milici Boko Haram, ki obvladuje velik del tega obmejnega območja.

Iz severovzhoda Nigerije, ki ga skoraj v celoti nadzirajo islamisti in kjer nigerijske vladne sile do zdaj še niso izvedle ene same omembe vredne operacije, so včeraj prihajale novice o spopadih med čadsko-nigrskimi enotami in milico Boko Haram. Do zdaj naj bi nigerijsko mejo v bližini mesteca Diffa prestopilo nekaj več kot tisoč pripadnikov multinacionalnih enot Afriške unije, ki jih poleg enot iz Nigra in Čada sestavljajo še vojaki iz Kameruna in Benina.

Ti se operaciji proti Boko Haramu za zdaj še niso priključili. Enote AU, ki so jim nigerijske oblasti kljub drugačnim napovedim na svojem ozemlju »izrekle dobrodošlico«, naj bi imele za spopad s skrajneži na voljo nekaj manj kot 9000 borcev. Ofenzivo prti islamistom za zdaj vodijo čadski častniki, v napadih pa sodeluje tudi čadsko letalstvo. Čadski predsednik Idriss Deby sicer ne skriva svojih interesov v vojni proti Boko Haramu – destabilizacija severovzhodne Nigerije je namreč močno oslabila čadsko gospodarstvo, saj je »zaprla« ključne transportne in trgovske poti, moteno pa je tudi delovanje naftovoda. Tudi sedež multinacionalnih sil Afriške unije (MNJTF), ki je v čadski prestolnici Ndžameni, ni bil izbran naključno.

Ofenzivi, ki naj bi večinoma potekala v bližini Čadskega jezera, se bodo po napovedih v prihodnjih dneh – odvisno od dogajanja na bojišču – priključili tudi vojaki iz Kameruna. Ti so bili do zdaj dogovorno »zgoščeni« na meji, ki so jo pripadniki Boko Harama do zdaj bolj ali manj nemoteno prestopali. Tako imenovana regionalna rešitev nigerijskega vprašanja utegne imeti zelo kompleksne posledice. In to ne le zato, ker ima Nigerija s svojimi sosedami precej oprtih vprašanj. Predvsem, kar se tiče meje. Napetosti v Sahelu, eni najbolj nasilnih, revnih in zaradi podnebnih sprememb tudi najbolj ogroženih regij skokovito naraščajo – konflikt se širi, mednarodna skupnost na čelu z Združenimi narodi pa dogajanje še naprej le »spremlja«.

Pasivnost nigerijske vojske

»Verjamemo, da je vse, kar se dogaja, dopolnjujoče in v povezavi s tem, kar v boju proti teroristom na tem področju počnemo tudi mi,« je prisotnost sil Afriške unije na svojem ozemlju včeraj potrdil generalmajor nigerijske vojske Chris Olukolade. Nigerijska vojska je sicer pod hudim pritiskom javnosti, saj sta njena pasivnost in nekompetentnost v zadnjih dveh letih – skupaj z enormno korupcijo – omogočili tako rekoč nemoteno širitev islamističnega gibanja. Vodja Boko Harama Abubakar Šekau je v soboto sicer prisegel zvestobo Islamski državi in tako še dodatno podkrepil svoje »globalne ambicije«. Le nekaj ur po tem, ko je njegova prisega samooklicanemu kalifu Islamske države Abu Bakru al Bagdadija prišla na splet, je bilo v bombnem napadu na avtobusno postajo v mestu Maiduguri ubitih petdeset ljudi.

Nigerijske oblasti se na vsak način trudijo preprečiti, da bi »slabe novice« prispele v Lagos, kjer poteka intenzivna predvolilna kampanja za predsedniške volitve. Te so – po tem, ko so jih oblasti preložile za nekaj tednov – napovedane za 28. marec, a zaradi razmer v državi še zdaleč ni gotovo, da jih bodo dejansko izvedli. Sedanji predsednik Goodluck Jonathan se namreč boji, da bi utegnil izgubiti oblast, hkrati pa v boju z Boko Haramom, katerega vzpon je s svojo politiko posredno omogočil, noče tvegati prav ničesar in Nigerijci mu to pošteno zamerijo. Jonathan v boju z islamisti zdaj stavi na tuje sile, kar v afriški državi z največjim številom prebivalcev v nobenem primeru ne bo sprejeto z navdušenjem. Nasprotno.