»Prosim, prosim, prosim, nehajte bombardirati civiliste!«

Humanitarna katastrofa v zahodnem Mosulu, kjer poteka odločilna bitka med iraškimi vladnimi silami in samooklicani Islamsko državo, se iz ure v uro stopnjuje. V zadnjem tednu dni je oblegani del mesta zapustilo okoli 30.000 ljudi, a večina izmed približno 750.000-ih zahodnega del drugega največjega iraškega mesta preprosto ne more zapustiti.

»Število ljudi, ki bežijo iz zahodnega Mosula, se je v zadnjih dneh močno povečalo. Tisti, s katerimi se srečujemo, so v slabem stanju. Utrujeni so, prestrašeni, lačni in travmatizirani,« je v telefonskem pogovoru iz Iraka za Delo povedal Atif Zakaria, terenski vodja humanitarnega programa pri britanski nevladni organizaciji Oxfam.

Gneča na »izhodnih točkah«

Prebivalci Mosula – večina ima za seboj štirinajst let praktično neprekinjene vojne – so se v zadnjih desetih dneh, kolikor traja ofenziva vladnih in koalicijskih sil na zahodni del mesta, znašli v silovitem navzkrižnem ognju. Na eni strani pripadniki Islamske države civiliste uporabljajo kot živi ščit, na drugi so ti v gosto naseljenem starem delu mesta izpostavljeni bombardiranju in topniškemu obstreljevanju. Od kar so bile prekinjene tudi zadnje poti v mesto – IS je obkoljen – v zahodnem Mosulu zmanjkuje hrane in zdravil. Še delujoče bolnišnice so polne – a pri zdravniški pomoči imajo absolutno prednost borci skrajne sunitske milice, ki tako blizu vojaškemu porazu ni bila še nikoli.

»Pripravljamo se na humanitarno katastrofo. Prav mogoče je, da bo v naslednjih dneh – najkasneje pa v nekaj tednih – iz zahodnega Mosula zbežalo več deset tisoč ljudi. Kapacitet v begunskih taboriščih na severu Iraka bo skoraj gotovo dovolj, a humanitarno infrastrukturo moramo še naprej širiti in izboljševati. Pripravljeni moramo biti na najslabše,« je včeraj iz okolice Mosula sporočil Atif Zakaria, ki je več dni zapored preživel na izhodnih točkah iz drugega največjega iraškega mesta, kjer so vladne sile vzpostavile »točke preverjanja«, preko katerih morajo iti vsi »novi« begunci. Na izhodnih točkah vojaki najprej ločijo moške od žensk in otrok. Naporno in za ljudi na begu nadvse frustrirajoče preverjanje vsakega posameznika traja tudi do šest ur, a po besedah naših sogovornikov iz humanitarnih organizacij kaj dosti drugače ne more biti. »Med begunce se je v zadnjih dneh gotovo pomešalo tudi nekaj pripadnikov Islamske države, seveda Iračanov, ne tujcev. Moški se lahko le obrijejo, odvržejo vojaška oblačila in se z malo sreče neopazno pomešajo med civiliste. Vojaški pregledi so zato zelo natančni, varnostna situacija je izjemno napeta,« nam je povedal iraški sogovornik, ki je želel ostati neimenovan.

Eksodus?

Od 17. oktobra lani, ko so iraške vladne sile skupaj s kurdskimi pešmergami, šiitskimi milicami in koalicijskimi letalstvom ter pripadniki posebnih enot sprožili ofenzivo proti IS v Mosulu, je nekoč skoraj dvomilijonsko mesto zapustilo okoli 200.000 ljudi, v spopadih pa je bilo ubito okoli dva tisoč ljudi, vsaj polovica je bila civilistov. Natančne številke ne pozna nihče. Veliko ljudi je namreč Mosul zapustilo že po letu 2003, ko so mesto s pomočjo ameriških bombnikov najprej zasedli Kurdi, potem pa so nadzor nad večinoma sunitskim mestom prevzeli začasni okupatorji. Okupacija je sprožila srdito državljansko vojno, Mosul pa je postal peskovnik številnih konfliktov. Iz Mosula so ljudje bežali tudi med nasilno, maščevalno in skrajno nekompetentno vladavino jedrno šiitskih oblasti iz Bagdada, ki jih je, usmerjan iz Teherana, vodil nekdanji predsednik vlade Nouri al Maliki. Veliko ljudi je mesto ob Tigrisu zapustilo tudi po juniju 2014, ko je mesto brez omembe vrednega upora zasedla Islamska država – iz Mosula so po razglasitvi kalifata v tamkajšnji veliki mestni mošeji, čustvenem središču islamskega kulta, ki je še vedno v rokah IS, večinoma bežali Kurdi, šiiti in asirski kristjani, velike in večkrat povsem pozabljene žrtve »modernih« bližnjevzhodnih vojn. Nekateri izmed njih so se v zadnjih mesecih in tednih že vrnili na svojo večinoma porušene domove, v kar smo se na severu Iraka prepričali tudi sami. A gre le za izjeme, ki potrjujejo pravilo skoraj bibličnega – eksodusa. V že osvobojeni vzhodni del Mosula in predmestja na severu in jugu se je v zadnjih petih mesecih sicer vrnilo okoli 30.000 ljudi.

Poziv k zaščiti civilistov

»Iraške oborožene sile in članice koalicije ves čas pozivamo, naj se držijo navodil predsednika iraške vlade Haiderja al Abadija, ki je pozval k maksimalni previdnosti in spoštovanju civilnih življenj. To mora biti absolutna prioriteta. Ljudje trpijo. V tem trenutku je življenje v zahodnem Mosulu nepredstavljivo težko. In v naslednjih dneh bo postalo še težje,« nam je povedal Atif Zakaria (Oxfam) in dodal, da humanitarne organizacije – podobno velja tudi za zdravniške ekipe – svojega dela v zahodnem Mosulu, velikanskemu bojišču, v tem trenutku zaradi (ne)varnostnih razmer in zaprtih dostopnih poti še ne morejo opravljati. »Oxfam je globoko v skrbeh za varnost družin, ki so ujete v zahodnem Mosulu, še posebej v starem mestnem jedru, kjer bi ozke in gosto naseljene ulice lahko postale smrtna past za civiliste,« je opozoril terenski vodja humanitarnega programa britanske nevladne organizacije. Iz Mosula se je včeraj ponovno oglasil tudi bloger Mosul Eye (Mosulsko oko), sicer iraški zgodovinar in kronist življenja pod brutalno vladavino Islamske države, ki je ujet med spopadi svetovni javnosti in iraškim oblastem v trpkem kriku sporočil: »Prosim, prosim, prosim, prosim, nehajte bombardirati civiliste v starem delu mesta!«