Tiskane izdaje
Džuba – Agencije Združenih narodov (ZN) so danes razglasile konec najhujše lakote na severu Južnega Sudana. Lakota je bila v državi razglašena februarja letos in je bila po navedbah BBC prva po letu 2011. Situacija v Južnem Sudanu pa še naprej ostaja kritična zaradi državljanske vojne – število ljudi, ki so podvrženi tveganju lakote, je minuli mesec naraslo.
»Tehnična definicija lakote ne velja več za okrožji Leer in Mayendit, kjer je bila lakota razglašena februarja,« so v skupni izjavi sporočili Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovni program za hrano (WFP) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Lakoto zaradi nasilnih razmer v državi trpi najmanj 100.000 ljudi. 1,7 milijona ljudi pa se spoprijema s kriznim pomanjkanjem hrane - gre za stopnjo, ki jo uradne lestvice po kritičnosti umeščajo za lakoto. Definicija lakote je sicer določena na podlagi dostopa do hrane (najmanj 20 odstotkov prebivalstva mora dnevno zaužiti manj kot 2100 kilokalorij), stopnje akutne podhranjenosti otrok (ta mora presegati 30 odstotkov) in številu dnevnih smrti zaradi lakote (dva človeka na 10.000 ljudi ali štirje otroci na 10.000 otrok), še navaja BBC.
Število ljudi, ki jim v Južnem Sudanu dnevno primanjkuje hrane, je od februarja naraslo s 4,9 milijona na 6 milijonov. Agencije združenih narodov navajajo, da gre za največje pomankanje hrane na tem območju doslej.
»Krize ni konec. Ljudi zgolj ohranjamo pri življenju, vendar se jih še vedno preveč spoprijema s hudo situacijo,« je povedal direktor za krizne razmere FAO Dominique Burgeon. »Edini način za konec takšnih obupnih razmer je konec konflikta in zagotovitev neomejenega dostopa humanitarnim delavcem,« je še poudaril.
Četrto leto državljanske vojne v Južnem Sudanu
Državljanska vojna v Južnem Sudanu se je začela leta 2013, dve leti po razglasitvi neodvisnosti. Povod za vojno je bila razrešitev podpredsednika Rieka Macharja, ki ga je na podlagi obtožb poskusa državnega udara odstavil južnosudanski predsednik Salva Kiir. Vsi mirovni procesi so doslej spodleteli, podporniki obeh glavnih protagonistov konflikta pa nadaljujejo srdite medplemenske boje, zaradi katerih je življenje izgubilo na deset tisoče ljudi, več milijonov pa je razseljenih.
Največja humanitarna kriza po drugi svetovni vojni
Združeni narodi opozarjajo, da svet trenutno pesti največja humanitarna kriza po drugi svetovni vojni, saj hudo pomanjkanje hrane trpi nekaj manj kot 20 milijonov ljudi na severovzhodu Nigerije, v Somaliji, Jemnu in Južnem Sudanu.
