Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen

O zmagovalcu predsedniških volitev v severni sosedi so odločili glasovi, poslani po pošti.

Objavljeno
23. maj 2016 11.31
Austria Election
Boris Čibej, Dunaj, Ma. Ja.
Boris Čibej, Dunaj, Ma. Ja.

Dunaj − Še preden so danes po celodnevnem preštevanju glasov po pošti uradno sporočili rezultate drugega kroga avstrijskih predsedniških volitev, je novica že zaokrožila v javnosti: novi avstrijski predsednik je neodvisni kandidat Alexander Van der Bellen, ki je za las porazil predsednika spodnjega doma zveznega parlamenta, svobodnjaka Norbeta Hoferja, poroča BBC.

Informacijo je že potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo, ki je sporočilo še, da je Van der Bellen osvojil 50,3 odstotka podpore, Hofer pa 49,7 odstotka podpore. Kandidata loči le malo več kot 31.000 glasov volivcev, poroča AP.

»Rezultat pomeni veliko odgovornost,« je tesno izenačeni izid komentiral zmagovalec. »Avstrijo sestavljata dva dela, ena polovica pa je enako pomembna kot druga,« je povedal novi predsednik in obljubil, da bodo v naslednjih šestih letih vsi prebivalci njegove države živeli bolje.

Kandidat svobodnjakov Norbert Hofer je po navedbah agencije APA že priznal poraz. V objavi na družabnem omrežju facebook se je zahvalil svojim privržencem in dodal, da bi z veseljem služil kot avstrijski predsednik, piše Reuters. »Seveda sem žalosten,« je zapisal Hofer in dodal: »Toda ne obupavajte. Trud te kampanje ni izgubljen, je zgolj naložba za prihodnost.«

O zmagovalcu drugega kroga volitev, v katerem sta se pomerila 72-letni profesor ekonomije in nekdanji dolgoletni predsednik Zelenih − stranka ga je podprla v tekmi za predsedniški položaj − Van der Bellen ter 45-letni letalski inženir Hofer, so odločali glasovi, poslani po pošti, ki so jih prešteli šele danes.

Ko so sinoči prešteli vse oddane glasove drugega kroga predsedniških volitev, je bil Hofer po neuradnih podatkih z las v prednosti − zanj je glasovalo 51,9, za van der Bellna pa 48,1 odstotkov volivcev. A razmerje so spremenili po pošti oddani glasovi približno 750.000 volivcev oziroma približno 12 odstotkov od 6,4 milijona volilnih upravičencev.

Volilna udeležba je bila sicer 72,7-odstotna, je danes sporočil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Danes je bilo slišati precej ogorčenja, ker rezultati niso bili znani že v nedeljo. »Nihče noče več tega, da na volilni dan nimamo zmagovalca,« je dejal Dieter Brosz, ki v zveznem parlamentu vodi poslanski klub Zelenih. A preštevalci glasov so zgolj zvesto sledili zveznemu zakonu o volitvah, ki pravi, da se glasovnice, ki sicer morajo prispeti po pošti najkasneje do zaključka glasovanja, začne preštevati šele ob devetih zjutraj dan po volitvah. Za to, da bi morali vse glasove prešteti že na dan glasovanja, se je včeraj zavzel tudi predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger: »V prihodnosti takšnega vakuuma ne smemo več dopustiti.«

Foto: Ronald Zak/AP

Razdeljena 
severna soseda

Drugi krog predsedniških volitev je pokazal, da so v Avstriji simpatije do levih in desnih enakomerno porazdeljene. Urbana središča in ženske so večinoma glasovali za neodvisnega kandidata in nekdanjega voditelja Zelenih Alexandra van der Bellna, preostala država in moški pa so volili svobodnjaškega politika Norberta Hoferja.

Predsednica Zelenih Eva Glawischnig je volitve označila za »zgodovinski prelom«, ker na njih prvič nista sodelovala predstavnika nobene od vladajočih koalicijskih strank, socialdemokratske in ljudske, ki sta vse od konca druge svetovne vojne vladali Avstriji. Njen poslanski kolega Matthias Strolz, ki vodi liberalno stranko Neos, pa je opozoril, da bo glavna naloga novega predsednika, ne glede na to, kdo to bo, gradnja mostov. Tako umirjeni ton je bilo slišati tudi od kandidatov, ki sta si pred kamerami segla v roke, Van der Bellen pa je poudaril, da morajo med predvolilnim bojem kandidati pokazati gorečnost, po volitvah pa je naloga predsednika, da razmere umiri.

Večina, kar 66 odstotkov njegovih volivcev, je zanj glasovala zato, ker bo po njihovem mnenju bolje predstavljal državo v tujini, medtem ko je večina (68 odstotkov) Hoferjevih privržencev zanj volila zato, ker bolje razume težave običajnih ljudi. Večina moških, 60 odstotkov, je glasovala za svobodnjaka, pri ženskah je razmerje obratno, saj je enak odstotek žensk podprl njegovega nasprotnika.

Že prvi krog volitev je pokazal, da je pri volivcih izobrazba obratno sorazmerna z intenzivnostjo njihovega navdušenja nad kandidatom svobodnjakov, volilni zemljevidi pa po včerajšnjem glasovanju prikazujejo »zelene« urbane otočke, kjer prebivajo Van der Bellnovi volivci, ki so obkroženi s povsem »modro« (uradna barva svobodnjakov) obarvanim preostankom države. Hofer je zmagal v skoraj vseh zveznih deželah (v svoji domači Gradiščanski, na Koroškem, Štajerskem, Solnograškem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem ter za las celo na nasprotnikovem domačem Tirolskem), za Van der Bellna pa je večina glasovala le v Vorarlbergu in prestolnici, kjer je dobil malo več kot 61-odstotno podporo.