Dolga volilna sezona

V Italiji poteka dolga volilna sezona, končala se bo z volitvami, najverjetneje marca. Nova volilna zakonodaja favorizira stranke političnega mainstreama, to pomeni, da zapleta stvari za Gibanje 5 zvezd, ki je na vrhu javnomnenjskih anket.

Italijansko časopisje poroča, da bi predsednik republike Sergio Mattarella lahko razpisal volitve za 4. marec, kar je dobra dva meseca pred iztekom roka, ki je konec maja. Novi volilni zakon spodbuja volilne koalicije in je uperjen proti Gibanju 5 zvezd Beppeja Grilla in Luigija Di Maia, zakon »rosatellum« pomeni, da bi omenjena populistična stranka, ki nastopa proti političnemu establišmentu, zelo težko zmagala na volitvah. Znano je, da Di Maio izključuje možnost koalicije s katerokoli stranko, podobno je niti drugi ne želijo za koalicijsko partnerico. Kandidat za bodočega premiera je kritiziral volilni zakon kot nedemokratičen, italijanske stranke, češ da hočejo s tem poraziti njihovo gibanje.

Javnomnenjske ankete so stabilne in kažejo, da se Demokratska stranka in Gibanje 5 zvezd potegujeta za prevlado, prva ima nekaj več kot 27 odstotkov podpore, stranka Mattea Renzija malenkost manj. Sledita Severna liga z okoli 15 odstotki in stranka Naprej Italija nekdanjega premiera Silvia Berlusconija s približno 14 odstotki. Desna sredina je enotna, blok ima torej skupaj več kakor stranka Grilla-De Maia, čeprav samo relativno večino in ne absolutne. V celoti vzeto pa desna sredina pridobiva podporo, ugotavljajo analitiki javnega mnenja.

Onkraj Padanije

V nedeljo je Severna liga v Lombardiji in Venetu uprizorila glasovanji o regionalni avtonomiji oziroma večji finančni samostojnosti v odnosu do Rima. Lega Nord ima pomembno mesto v italijanski politiki, ki seže onkraj Padanije in onkraj Umberta Bossija. Nekdanji voditelj je dolga leta poosebljal severnoitalijansko odcepitveno gibanje, z Matteom Salvinijem na čelu so se zadeve spremenile, stranko je naredil podobno novim evropskim populističnim gibanjem. Težišče politike se je premaknilo k priseljevanju, naperjeno je proti beguncem, vzor je postala skrajno desna Nacionalna fronta Marine Le Pen v Franciji. Pomenljivo je, da je Severna liga – podobno kot pred kratkim tudi francoska voditeljica FN ter Gibanje 5 zvezd – v zadnjem času razrahljala svoja najostrejša stališča in ne govori več glasno o odhodu iz evrskega območja. Gre za opustitev radikalnih predlogov, v predvolilnem obdobju si vsi prizadevajo privabiti čim širšo paleto potencialnih volivcev.

V času, ko v Evropi gledamo katalonsko prizadevanje za neodvisnost, je bil torej v Italiji referendum o regionalni avtonomiji, razpisala sta ga Roberto Maroni in Luca Zaia; oba sta iz Severne lige in nekdanja ministra v Berlusconijevih vladah. Glasovanje je bilo posvečeno vprašanju, ali naj deželni vladi dobita politični mandat za pogajanja z Rimom o obsežnejši avtonomiji. To niso sanje o neodvisni Padaniji. Salvini je stranko zdavnaj pozicioniral kot nacionalno stranko in jo odmaknil od Bossijevih prizadevanj v devetdesetih letih. Nedeljska referenduma je resda uradno podprl, vendar ni dopustil nobenega dvoma, da nasprotuje kakršnikoli odcepitvi severa in da ostaja zagovornik enotnosti italijanske države. Kljub vsemu pa niti on ne more popolnoma zaobiti dolgo negovanega mita, ki je blizu tradicionalnim podpornikom Severne lige. Potrebuje pač prav vsak volilni glas.

»Zahtevamo več pristojnosti v okviru nacionalne enotnosti, ki je nihče ne postavlja pod vprašaj. To jasno izhaja tudi iz zahteve za razpis referenduma,« je vnaprej izjavil predsednik Lombardije Roberto Maroni, zgled so statuti o avtonomiji, na primer na Južnem Tirolskem. Zahteve po širši avtonomiji so povezane predvsem s financami, je v teh dneh poročala avstrijska agencija Apa. Lombardija in Veneto, kjer živi četrtina vseh prebivalcev Italije, sta najbogatejši italijanski deželi in gospodarski motor države, skupaj z Emilijo - Romanjo ustvarita 40 odstotkov italijanskega bruto domačega produkta. Iz Lombardije se v Rim steče skoraj 58 milijard evrov davkov na leto, iz Veneta malo manj kot 20 milijard. Deželni politiki bi radi dosegli, da bi ostala doma vsaj polovica v deželah pobranih davkov, ki se zdaj zbirajo v državni blagajni, češ da je davčno breme obeh dežel postalo nevzdržno. Ob organizaciji referenduma pa so bile številne kritike tudi na račun stroškov v višini 50 milijonov evrov: za nakup tablic, prek katerih je potekalo elektronsko glasovanje, za številne propagandne spote v vseh različicah lombardijskega dialekta.

Severna liga je zdaj tretja najmočnejša stranka v državi, še nikoli ni bila tako močna, kot je pod Salvinijem. Ostareli Bossi se je moral po korupcijskem škandalu leta 2012 posloviti, in ko je vajeti prevzel mladi naslednik, jo je predrugačil v politično silo, ki se zgleduje pri Nacionalni fronti in predvsem nima lokalnega, ampak vseitalijanski značaj. V smislu volitev je zanimivo, da bi Severna liga primeru koalicije z Naprej Italija bila močnejša od Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd. V tem smislu je bilo mogoče razumeti tudi nedeljski referendum o regionalni avtonomiji predvsem kot iskanje podpore pri tradicionalnih volivcih stranke. Referendum je začetek volilne kampanje ambiciozne Salvinijeve stranke.

Ius soli

Italijo pa vznemirja tudi ius soli, namreč zakon o državljanstvu za otroke priseljencev, ki so v državi zakonito že več kot pet let in o katerem je predsednik senata Pietro Grasso pred kratkim izjavil, da upa, da bi ga potrdili do konca tega parlamentarnega obdobja spomladi. Po njegovem mnenju bi »Italija bila s tem zakonom varnejša«. Tudi predsednik vlade Paolo Gentiloni je prejšnji teden rekel, da si zelo prizadeva za to. A zakonu ne kaže posebno dobro, skrajnodesne in konservativne stranke vodijo ostro kampanjo proti.