Hrvaška: Evropski denar ji polzi iz rok

Raziskava je pokazala, da kar 85 odstotkov občin med letoma 2011 in 2014 ni dobilo niti centa evropskih sredstev.

Objavljeno
09. avgust 2016 18.03
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Zagreb − Projekt gradnje ­Pelješkega mostu je dobil nov zagon. Razpis za izbiro­ izvajalcev del je objavljen, pravijo,­ da je to »največji infrastrukturni projekt, ki bo financiran­ z evropskim denarjem«. EU naj bi k projektu, vrednemu­ več kot pol milijarde evrov, prispevala 330 milijonov evrov. Vendar je to le del zgodbe o evropskem denarju na Hrvaškem.

Razprave o tem, koliko denarja pridobi država iz evropskih skladov, se vrstijo že precej časa. Nemalokrat te številke uporabijo »po potrebi«, ko ustrezajo tej ali oni politični opciji. Po večini se vse začne z ugotovitvijo, da je denarja, ki čaka na projekte, dovolj, pravih potez in natančno pripravljenih projektov pa veliko manj.

Hrvaški kmetje so že nekajkrat opozorili, da se je pred leti evropski denar za ruralni razvoj delilo na vse konce in kraje in brez pravega načrta. Tako naj bi bilo razdeljenih kar nekaj sto milijonov evrov, ki so, vsaj tako so prepričani kmetje, po večini končali v žepih posameznikov. Pred kratkim so tudi sadjarji pripravili okroglo mizo o črpanju evropskega denarja. Slišati je bilo veliko vprašanj, ne pa tudi odgovorov.

Javna skrivnost

Kako je mogoče, da tri podjetja enega in istega lastnika, registrirana in s sedežem na enem naslovu ter brez prihodkov, dobijo kar 15 milijonov evrov evropskega denarja pomoči, družinska kmetija, ki ustvari 100.000 evrov prihodkov in zaposluje 17 ljudi, pa ostane brez evropske pomoči, je le eno od številnih vprašanj brez odgovora, povezanih s črpanjem »evropskega« denarja.

Da se država ne more preveč hvaliti z denarjem, pridobljenim iz evropskih skladov, je javna skrivnost. Res je tudi, da je predvolilni čas – septembra bodo predčasne parlamentarne volitve – tudi čas, ko stranke tekmujejo v obljubah in je črpanje evropskega denarja precej redna rdeča nit in ena pomembnejših obljub.

»Na Hrvaškem se premalo zavedamo, da nobena politična stranka ne more iz lastnih vrst ponuditi petdeset strokovnjakov, ki bi prevzeli odgovornost za vodenje institucij, ki upravljajo črpanje evropskega denarja,« je dejala finančna svetovalka Ariana Vela za spletni portal eu-projekti.info.

Svetla izjema Senj

Črpanja evropskih sredstev so se lotili tudi raziskovalci zagrebškega inštituta za javne finance. Z raziskavo so ugotovili, da kar 85 odstotkov hrvaških občin (od 430) med letoma 2011 in 2014 ni dobilo niti centa evropskega denarja. Do evropskega denarja ni uspelo priti polovici (od skoraj 127) hrvaških mest. Ena redkih svetlih točk je, kot je pokazala raziskava, mesto Senj, ki je med letoma 2011 in 2014 pridobilo približno 2,5 milijona evrov iz evropske blagajne, Zagreb, denimo, le 1,3 milijona evrov.

V Senju je za črpanje evropskih sredstev zadolženih pet ljudi, zaposlenih v posebnem mestnem oddelku. Trije so na plačilnem seznamu občine, za dva je plača zagotovljena iz evropskih projektov. »Vse je lažje z dobro in kakovostno ekipo,« je medijem povedal župan Senja Darko Nekić.

Po oceni raziskovalcev z inštituta za javne finance so bila hrvaška pričakovanja od članstva v EU precejšnja, rezultati pa, vsaj glede črpanja denarja iz evropskih skladov, slabi.

Minister za regionalni razvoj in sklade EU v tehnični vladi Tomislav Tolušić je že nekajkrat poudaril, da v državo pride premalo evropskega denarja, še posebej v županije, mesta in občine, katerim bi evropski denar prišel prav za reševanje večjega dela težav in uresničitev načrtov, ki tako ostajajo le na papirju. Minister je izpostavil podatek, da je imela država od leta 2007 do letos na voljo nekaj več kot 1,2 milijarde evrov, vendar je več kot 400 milijonov evrov ostalo neizkoriščenih. Zakaj? Odgovor strokovnjakov in finančnih svetovalcev, ki se spoznajo na poti in stranpoti črpanja evropskih sredstev, je, da predvsem zaradi pomanjkanja strateških načrtov.

Na Hrvaškem še vedno velja načelo, rad bi zgradil stavbo, zato potrebujem (evropski) denar. »S takim pristopom je morda mogoče zmagati na lokalnih volitvah, do denarja iz evropskih skladov pa ni mogoče priti,« so poudarili finančni poznavalci, ki pozdravljajo odločitev tehnične vlade Tihomirja Oreškovića, da bo vsaj nekoliko poenostavila postopke za črpanje evropskih sredstev. »A kaj, ko je bilo ob tem narejenih nekaj proceduralnih napak, zaradi česar bo Oreškovićeva vlada zapisana kot najslabša v črpanju evropskih sredstev,« je dejal nekdanji minister za gospodarstvo Ivan ­Vrdoljak.