Tiskane izdaje
Izvoz orožja in vojaške opreme je ena redkih, morda celo edina izvozna dejavnost, ki se na Hrvaškem lahko pohvali s tem, da raste z dvomestno številko. Nekoč je Hrvaška izvozila za skromnih 70 milijonov orožja, leta 2016 se je to število povzpelo na 224 milijonov evrov, zato je Hrvaška postala ena od 25 največjih izvoznic orožja na svetu.
Izvoz orožja in vojaške opreme se je hitro povečal delno tudi zato, ker se je povečala prodaja starega orožja in streliva. Formalna kupca sta bila Saudska Arabija in Jordanija, vendar je orožje dejansko končalo v rokah sirskih upornikov, kar glede na trenutne razmere gotovo ne bo prispevalo k temu, da bi se Ina kmalu vrnila na »svoja« dobičkonosna sirska naftna polja.
Toda precej pomembnejši je izvoz originalnih vojaških izdelkov in opreme, pri katerem prednjači karlovško podjetje HS Produkt. Ustanovili so ga med vojno, z 2000 zaposlenimi in letnimi prihodki v vrednosti 100 milijonov evrov je postalo eno izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev pištol. Skoraj vse, kar izdela, tudi izvozi in 95 odstotkov njegovih izdelkov konča na zahtevnem trgu ZDA.
Hitrorastoče podjetje poleg pištol od pred kratkim izdeluje tudi jurišno puško VHS-2, s katero so oboroženi hrvaški vojaki v Afganistanu. Puška že zdaj spada med tri najboljše na svetu in po pričakovanjih bi lahko ponovila uspeh omenjene pištole. Z vojaško opremo dobro trguje tudi podjetje Šestan-Busch s sedežem v Prelogu, ki je v države Bližnjega vzhoda izvozilo 1,1 milijona čelad, pa tudi vse uspešnejše podjetje Kroko International, ki izdeluje vojaške uniforme. Pomembne posle na Bližnjem vzhodu bo predvidoma sklenil tudi Đuro Đaković, ki licenčno izdeluje finska oklepna vozila patria. Izvoz dobro povečujejo tudi farmacevtska oziroma živilska podjetja, denimo Podravka, ki izdelujejo zdravila in hrano za vojsko.
Vojaki kot manekeni
Hrvaški vojaki, ki trenutno delujejo na mirovnih misijah, pravzaprav brezplačno oglašujejo izdelke hitrorastoče vojaške industrije, saj so opremljeni in oboroženi izključno s hrvaškimi izdelki. To velja za vse, razen za strelivo. Toda tudi to ne bo dolgo trajalo, saj je obrambni minister Damir Krstičević pred včerajšnjo konferenco »Hrvaška obrambna industrija kot izvozna blagovna znamka«, ki se je je poleg državnega vodstva udeležilo tudi 200 uglednih osebnosti iz tujine, napovedal gradnjo prve hrvaške tovarne streliva. Gradili jo bodo v javno-zasebnem partnerstvu, najverjetneje s HS Produktom, po pričakovanjih pa bo večino izdelkov izvozila. Država bo seveda podprla ta posel.
Tudi sicer je treba vedeti, da bi težko govorili o razcvetu izvoza, če se država pred petimi leti ne bi odločila opremiti vojske samo s hrvaškim orožjem in opremo. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, je včeraj potrdil premier Andrej Plenković na omenjeni konferenci, saj se od »obrambne industrije pričakuje, da bo nekakšna iskra, ki bo spodbudila celotno gospodarstvo in pomagala ponovno industrializirati državo«.
Zaradi prizadevanj vztrajnega obrambnega ministra Damirja Krstičevića, ki vsake toliko časa zagrozi z odstopom, se je proračun za obrambo letos povečal za 9 odstotkov. Prav tolikšno povečanje na zadovoljstvo domačih, še bolj pa tujih proizvajalcev orožja, pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Hrvaška bi tako do leta 2024 namesto sedanjih 1,23 odstotka za obrambo namenila 2 odstotka BDP, kar je najnižji delež BDP, ki ga od članic Nata zahtevajo ZDA.
Posodabljanje vojske
Kaj storiti s toliko denarja? Najprej namerava Krstičević vrniti vojsko v Vukovar, Varaždin, Ploče in Sinj ter sestaviti 6 rezervnih polkov z 9000 rezervisti. Hrvaška je po globalnem indeksu ognjene moči uvrščena 15 mest višje od Srbije, vendar bo kljub temu začela uporabljati učinkovite nemške havbice PzH 2000, ki imajo 60-kilometrski domet in so stale 60 milijonov evrov. Še naprej bo opremljala oklepna vozila patria z izraelskimi ognjenimi postajami, za katere so do zdaj namenili 13 milijonov evrov. Hrvaška namerava kupiti eskadriljo brezpilotnih letalnikov in obnoviti vojaško mornarico. Do zdaj se je že odločila, da bo kupila eskadriljo vojaških lovskih letal, najverjetneje letal F-16, zanje bo namenila od 500 do 800 milijonov evrov. Če se bodo vsi načrti uresničili, bo ne glede na to, kako zelo se bo povečala domača obrambna industrija, tudi na tem področju - tako kakor na ravni celotnega gospodarstva - uvoz precej presegel izvoz.
