Hrvaška vlada danes o predlogu lex Todorić

Zagreb – Bonitetna hiša Moody's je znižala bonitetno oceno Agrokorju z B3 na CAA1. Danes bo vlada obravnavala predlog zakona o pomoči pri reševanju sistemsko pomembnih podjetjih, po katerem bi lahko pomagali tudi prezadolženemu Agrokorju.

Bonitetna hiša Moody's je sredi februarja potrdila bonitetno oceno, prav v času, ko je prezadolženi koncern napovedoval pripravo načrta sanacije. Zdaj je bonitetno oceno znižal na raven »slabe kakovosti, z velikim posojilnim tveganjem«, saj je ocenil, da koncern ni sposoben vzdrževati visoke ravni izpolnjevanja obveznosti (2,1 milijarde evrov) do dobaviteljev, kar lahko omeji njegovo likvidnost.

Presenetil je tudi komentar podpredsednika ruske banke VTB, ene največjih upnic koncerna, Jurija Solovjeva, ki je dejal, da so težave v Agrokorju nastale zaradi nepravilnosti pri vodenju poslovnih knjig. Izjava najbrž ni bila izrečena »kar tako«, zato se številni sprašujejo, zakaj »organi, ki jim je naložena skrb, da to preverjajo«, do zdaj niso ugotovili kaj takega. Poleg tega pa je postavilo zelo neprijetno vprašanje za finančnega ministra Zdravka Marića, ki je na položaj prišel iz Agrokorja. Marić, ki na Hrvaškem velja za »enega bolj spoštovanja vrednih ministrov v Plenkovićevi vladi«, se niti najmanj ne čuti krivega, saj, kot je dejal medijem, »v Agrokorju ni bedel nad financami«. V opozicijski stranki SDP zahtevajo, da ustrezne institucije preverijo očitke Jurija Solovjeva.

Eden največjih dobaviteljev, družba Orbico, katere lastnik je Branko Roglić, sicer slovenski častni konzul na Hrvaškem, je sprožil prvo izvršbo, od Agrokorja zahteva malo več kot poldrugi milijon evrov. Poleg tega prav Orbico že nekaj časa ne dobavlja več blaga Konzumu. Roglić je zahtevo za izvršbo medijem potrdil. Vprašanje pa je, kdaj se bodo za ta korak odločili še drugi dobavitelji.

(Ne)ustavnost lex Todorića?

Premier Andrej Plenković je napovedal, da bo hrvaška vlada danes obravnavala predlog zakona o pomoči pri reševanju sistemsko pomembnih podjetjih, po katerem bi lahko pomagali tudi prezadolženemu Agrokorju, (za zakon se je uveljavilo ime lex Todorić). Vlada si želi, da bi Agrokor kot zasebno podjetje našel rešitev skupaj s svojimi upniki, pravi Plenković ter dodaja, da zakon pripravljajo za primer, če bi bil uporabljen drugačen scenarij.

Na dvom, ali je predlog zakona sploh ustaven, odgovarja: »Hrvaška ustava ščiti lastništvo, svobodno podjetniško pobudo in enakost. Storili bomo vse, da bo skladen s hrvaško ustavo.«

Spet o odnosu Bandić-Todorić

Nekateri pa pričakujejo, da bodo na plan spet priplavale podrobnosti iz preiskave o morebitnih povezavah med županom Zagreba Milanom Bandićem in Ivico Todorićem. Gre za nerazumljivo zamenjavo zemljišča med mestom Zagreb in podjetjem Grokomp, hčerinsko družbo Konzuma. Mesto naj bi z Grokompom zamenjalo 10.000 kvadratnih metrov mestnih površin za neko staro, dotrajano zgradbo, veliko 840 kvadratnih metrov. Hrvaški preiskovalci so o tem poslu poizvedovali že leta 2007, vendar je bilo od takrat vse tiho. Zdaj naj bi preiskovalci spet odprli ta zaprašeni dosje. Zanima jih tudi, ali je Bandićeva uprava res spremenila mestni urbanistični načrt le zato, da je omogočila spremembo namembnosti mogočne rezidence Kulmerovi dvori, v kateri domuje družina Todorić in je vredna malo manj kot tri milijone evrov.

Kulmerovi dvori so bili namreč dolgo registrirani kot hotel (brez kategorizacije). Sledila je obnova, ki je razburjala javnost, saj so nekateri trdili, da obnova ni bila narejena skladno z dovoljenji. S spremembo mestnega splošnega urbanističnega načrta pa je postal legalizirano bivališče lastnika Agrokorja in njegove družine.