Hrvati s strahom pričakujejo sodbo vodstvu Herceg-Bosne

»Mrzlica haaškega sodišča« vse močneje trese južno sosedo.

Objavljeno
27. november 2017 22.48
Željko Matić, Zagreb
Željko Matić, Zagreb
Zagreb – Sredi meseca so z neverjetnim pompom, s številnimi besedili in televizijskimi oddajami neprimerljivo glasneje kakor dan neodvisnosti praznovali peto obletnico­ oprostilne sodbe generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču.

Manj kakor teden dni zatem so na dosmrtno zaporno kazen obsodili generala Ratka Mladića, a čeprav so mu izrekli najvišjo možno kazen, sta namesto evforije zavladala obup in strah. Čeprav se je Mladić brez dvoma vojskoval na Hrvaškem, kjer so pod njegovim poveljstvom zakrivili hude zločine, s katerimi se je tudi sam nekajkrat hvalil, ga niso obtožili in obsodili za nobenega od teh zločinov. Haaško sodišče ni samo sodišče, ampak je pravzaprav tudi prostor, v katerem pišejo zgodovino sporov na območju nekdanje Jugoslavije. Da bi bil sodni postopek dovolj zgoščen oziroma dovolj kratek, bo vloga Ratka Mladića v spopadih na Hrvaškem vsaj z vidika tega sodišča ostala nepojasnjena.

Na Hrvaškem so kritični do Mladićeve obsodbe tudi zaradi teze o »skupnem zločinskem delovanju«. Ne zato, ker ga ne bi bilo, ampak zato, ker vanj niso (tako kakor v postopku proti Radovanu Karadžiću) vključili Srbije. Hudič, ki se po navadi skriva v podrobnostih, se je tokrat skril v opombi, v kateri na strani 2090 piše, »da niso dokazali vpletenosti tedanjega srbskega vodstva na čelu s Slobodanom Miloševićem v vojaške spopade v Bosni in Hercegovini«. Toda če bodo jutri potrdili prvostopenjsko sodbo šestčlanskemu vodstvu Herceg-Bosne na podlagi »skupnega zločinskega delovanja«, Hrvaška in njeno tedanje vodstvo ne bosta tako zadovoljna.

Naj spomnimo, da v prvostopenjski sodbi, s katero so tedanje vodstvo Herceg-Bosne obsodili na 111 let zapora, izrecno piše, da je »šesterica sodelovala pri zločinskem delovanju skupaj s prvim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom, obrambnim ministrom Gojkom Šuškom, generalom Jankom Bobetkom in še nekaterimi ljudmi iz BiH. Njihov cilj je bilo etnično čiščenje, vzpostavitev Herceg-Bosne in njena pripojitev Hrvaški ali vzpostavitev nove hrvaške republike na tem območju. Tuđman, Šušak, Bobetko in Boban so se dogovorili, naloga HVO pa je bila uresničiti zločinsko delovanje,« je zapisano v prvostopenjski sodbi.

Dobro obiskani predstavitvi knjig

Herceg-bosenska šesterica v Scheveningnu čaka na pravnomočno sodbo že dolgih 14 let. Nekaj časa so bili tudi na prostosti v nekakšnem hišnem priporu, vendar tega ne bodo upoštevali pri prestani kazni. Javnost je že nekoliko pozabila nanje, vendar jih je sodba, v kateri omenjajo skupno zločinsko delovanje na čelu s Franjem Tuđmanom, rešila pred pozabo. Dva od šestih obtoženih, Prlić in Praljak, sta pred kratkim objavila obsežni knjigi, v katerih predstavljata svoj pogled na vojno na območju BiH. Predstavitvi sta bili zelo dobro obiskani. Na Prlićevi so opazili kulturno ministrico Nino Obuljen Koržinek, Praljaku pa je poslala sporočilo tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je omenila »njegov veliki prispevek v vojni« in dodala, da upa, »da bo drugostopenjska sodba oprostilna tako zanj kakor za preostale haaške zapornike«.

Pred izrekom pravnomočne sodbe na Hrvaškem prevladuje razmišljanje, da je sodba, zlasti v delu, ki govori o skupnem zločinskem delovanju, posledica širše mednarodne zarote proti Hrvaški. Nekdanji pravosodni ministrici Vesni Škare Ožbolt se nič ne zdi naključno, niti datum izreka sodbe, ki jo pričakujejo 29. novembra, ko so nekoč praznovali dan republike. Ni pojasnila, zakaj to za sodnike z Malte, JAR, Kitajske, ZDA in Italije ne bi bilo naključje, prav tako je zanimivo, da ni opazila, da so predstavitev Prlićeve knjige pripravili na obletnico rušenja Mostarskega mosta.

Če bodo prvostopenjsko sodbo Prliću in drugim potrdili, se bo Hrvaška znašla v zelo neprijetnem položaju. Haaško sodišče se je pri sojenju Karadžiću in Mladiću omejilo na tezo o »skupnem zločinskem delovanju« v BiH, poleg tega ju niso obtožili niti za zločine, storjene v mednarodnem vojaškem spopadu, zato obstaja nevarnost, da bodo obtožili Hrvaško sodelovanja v vojni v tej državi. Očitno vpletenost Srbije – spomnimo se zločinov, ki so jih zagrešili pripadniki Škorpijonov – bi resda lahko dokazali še v procesu proti Jovici Stanišiću in Frenkiju Šimatoviću, vendar to za zdaj ostaja samo možnost. Zato na Hrvaškem zelo resno razumejo opozorila o daljnosežnih, ne samo moralnih, ampak tudi pravnih in materialnih posledicah morebitne potrditve prvostopenjske sodbe. Po mnenju sodnika na ustavnem sodišču Mateta Arlovića bi »nekdo tretji lahko začel postopek proti Republiki Hrvaški zaradi poplačila škode«.