Irsko poglavje hrvaškega izseljevanja

Hrvaška katoliška cerkev bo na zeleni otok poslala svojega duhovnika.

Objavljeno
19. september 2016 21.21
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik

Zagreb − Nič ne kaže, da bi se izseljevanje mladih Hrvatov v Irsko ustavilo. V zadnjih šestih letih se jih je na zeleni otok izselilo skoraj 10.000, zato ne preseneča, da se je za odločno potezo odločila tudi Hrvaška katoliška cerkev. Tja je poslala svojega župnika, ki bo skrbel za hrvaške ovčice.

Najnovejše evropske statistike kažejo, da je Hrvaška edina država v EU, v kateri je čedalje manj zaposlenih. Hrvaška statistika kaže, da je na zavodu za zaposlovanje zdaj prijavljenih malo manj kot 220.000 ljudi, največ mladih. Zanimivo pa je, da je število na seznamu brezposelnih precej manjše, kot je bilo pred časom, vendar, kot opozarjajo ekonomisti, obstaja upravičena domneva, da se seznam ni skrčil zaradi morebitnih novih zaposlitev, ampak zaradi izseljevanja. Največ Hrvatov se še naprej izseljuje v Nemčijo, kjer je po zadnjih uradnih podatkih konec lanskega leta prebivalo 297.875 hrvaških državljanov (konec leta 2008 pa 223.056); posebna zgodba je zagotovo izseljevanje na Irsko.

Pred petimi, šestimi leti, kažejo podatki, o Irski skoraj nihče med mladimi ni razmišljal. Na zelenem otoku sredi Atlantika je bilo v začetku leta 2011 prijavljenih 51 ljudi s hrvaškimi dokumenti. Leto pozneje že 86, leta 2013 pa se je število Hrvatov s stalnim prebivališčem na Irskem povečalo na skoraj 500. Kot je v demografski analizi izseljevanja v Irsko opisala novinarka Stana Jurilj, je pravcati »bum« nastal lani, ko je v Irsko prispelo več kot 3100 Hrvatov. Velika večina z namero, da si na tem otoku zgradijo prihodnost. Po nekaterih podatkih se je v Irsko od leta 2000 do lani priselilo največ Poljakov.

Vera olajševalna okoliščina

Zakaj Irska? Ta fenomen še ni povsem razložen. Eden od vzrokov je zagotovo ta, da na Irskem ni preveč zapletena birokratska pot do zaposlitve, da je znana preprostost poslovanja, nič manj pomembno pa ni – morda je bolj olajševalna okoliščina –, da je na otoku med prebivalci velika večina katoličanov, znanih po globoki vernosti. Tako kot Hrvati. Navsezadnje je deset mesecev stara raziskava, opravljena pri Hrvaški katoliški univerzi, pokazala, da se vernost med mladimi Hrvati krepi, da maše redno obiskuje vsak tretji srednješolec in da se redno oziroma vsak dan posveča molitvi 45 odstotkov mladih.

Na Hrvaškem se je razvilo pravcato izseljeniško spletno gibanje, povezano z izseljevanjem na Irsko. Že nekaj časa na facebooku deluje posebna skupina, ki se imenuje Gremo na Irsko, danes pa ima že približno 25.000 »prijateljev« oziroma članov. To pa ni edina stran, na kateri si predvsem mladi, tisti, ki so že na Irskem, in tisti, ki se tja namenjajo ali o tem šele razmišljajo, izmenjujejo uporabne informacije.

Izseljenci s »svojim« duhovnikom

Ker je Irska država z veliko večino katoličanov in ker je velika večina katoličanov tudi med mladimi, ki so na Irsko že odšli, se je zganila tudi Hrvaška katoliška cerkev. Tja je poslala 29-letnega duhovnika Josipa Levakovića, ki bo vodil misijo v Dublinu in skrbel za tisoče izseljenih Hrvatov. Duhovnika mora uradno še potrditi dublinski nadškof Diarmuid Martin, v Zagrebu pa menijo, da je to le formalnost.

Za Hrvaško katoliško cerkev je izseljevanje mladih ena tistih problematik, ki zelo rada (z)bode oblast. »Mladi predolgo čakajo na delovno mesto, na zaslužek, s katerim bi si lahko vsaj malo zagotovili prihodnost,« ponavljajo hrvaški duhovniki. Ti pa, skoraj v isti sapi, pozivajo mlade, naj ne odhajajo. 

Pridige ne pomagajo, mladi gredo s trebuhom za kruhom

Tako tudi eden vodilnih teologov Tomislav Ivančić, ki v svojih »cerkvenih komentarjih«, predavanjih na Hrvaškem katoliškem radiju, poziva mlade, naj ostanejo tam, kjer so se šolali in kjer so odrasli, in naj se ne prodajo za pest evrov tujemu gospodarju. Kaže, da pozivi, pridige in besede ne pomagajo kaj veliko, saj se po napovedih trend izseljevanja na Irsko še ne namerava zmanjšati.

Tako pa tudi Hrvaška katoliška cerkev ostaja razpeta med prepričevanjem mladih, naj ostanejo doma, in urejanjem formalnosti za svojega duhovnika, ki bo bedel nad hrvaškimi ovčicami, ki so s trebuhom za kruhom šle (ali to šele nameravajo) na zeleni otok sredi Atlantika iskat svojo Indijo Koromandijo.