Tiskane izdaje
Spomnimo: sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je pred tremi leti namreč sklenil, da ne bo ustavil ali zadrževal postopka, ki ga je pred sodiščem (proti nekdanji LB oziroma njeni naslednici NLB) sprožila Privredna banka Zagreb (PBZ). Zagrebški sodnik se je odločil, da ne bo upošteval ne zahteve pravne zastopnice PBZ, da bi postopek začasno miroval, ne predloga NLB, da bi ga prekinili.
Sodnik Raguz je takrat pojasnil, da kljub memorandumu niso bili izpolnjeni vsi pogoji za prekinitev postopka. Poudaril je, da memoranduma ni mogoče šteti za nekakšno meddržavno pogodbo, saj ga na Hrvaškem ni potrdil sabor, poleg tega pa ni bil objavljen v hrvaškem uradnem listu. Zato bi sodni postopki proti naslednici nekdanje LB lahko kvečjemu eno leto mirovali, če bi se s takšnim odlogom vnaprej strinjali obe strani v sporu, v konkretnem primeru tožnica PBZ in tožena NLB. Potem bi mirovanje po enem letu lahko podaljšali za še največ eno leto. Po dveh letih, je takrat zatrdil Raguz, bi sodni postopek nujno morali nadaljevati po uradni dolžnosti. Sledilo je nekaj pritožb obeh strani, slovenska pa je medtem tudi predložila nova dokaza; in sicer pravni mnenji nemškega strokovnjaka in hrvaške strokovnjakinje za mednarodno pravo, ki potrjujeta, da je memorandum (iz Mokric) »mednarodna pogodba, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah«.
Včeraj je sodnik Raguz napovedal, da bo obravnavo zaključil 23. februarja letos, sodbo pa da bo spisal v 30 dneh in z njo seznanil pravne zastopnike obeh strani. To pravzaprav pomeni, da bo javnost z njeno vsebino seznanjena najkasneje do konca letošnjega marca.
