Korotan v novi preobleki

Obnovljeni študentski dom Korotan odpira vrata, knjižni centri povezujejo Dunaj, Celovec in Trst.

Objavljeno
15. december 2016 13.13
Mojca Boštele
Mojca Boštele

Študentski dom Korotan, ki je koroškim Slovencem svoja vrata sredi Dunaja prvič odprl jeseni 1966, je malo več kot dvajset let po zadnji obnovi spet stopil v korak s časom. Danes zvečer se z odprtjem prenovljene zgradbe – namenjena je študentom, hotelskim gostom, v njem pa deluje tudi kulturni center s knjižnim središčem – za zdaj končuje projekt obnove ključnih simbolnih točk zamejske slovenske skupnosti.

Prvotna ideja o domu za koroške študente je vzniknila kmalu po prihodu klaretinskega patra Ivana Tomažiča na Dunaj. Ko je izvedel za prosto zemljišče skoraj v središču mesta, se je zamisel začela uresničevati. Po dveh letih so na Albertgasse 48 koroški študenti dobili svoj dom. »Moj namen je bil zagotoviti slovenskim študentom s Koroškega streho nad glavo, možnost za nemoten študij in priložnost za narodno udejstvovanje,« je takrat ob odprtju za Delo povedal zdaj že pokojni pater Tomažič.

S položaja rektorja je odstopil leta 1986, ko so v Avstriji sprejeli zakon o študentskih domovih. Pod Mohorjevo družbo je dom nadaljeval svoje poslanstvo, po prenovi leta 1994 pa je zašel v finančne težave. Rešitev zanje je Mohorjeva družba leta pozneje našla v hotelski dejavnosti, kar je dvignilo nemalo prahu, tudi pomislekov Ivana Tomažiča. A tako je ostalo. Tudi zdaj približno polovico svojih postelj namenjajo hotelskim gostom.

Študentski dom Korotan je Slovenija po številnih zapletih v celoti odkupila leta 2009, Mohorjeva družba je postala pooblaščena upraviteljica, direktor doma je še danes Anton Levstek. Večina prostorov ima posodobljeno podobo. Pet desetletij po ustanovitvi je zanimanja za bivanje v Korotanu veliko, a ne več toliko med zamejskimi študenti, ampak predvsem med tistimi iz Slovenije. »Vzrok je gotovo ta, da je zdaj tudi v Celovcu univerza in koroški študenti se radi odločajo za študij na slovenskih univerzah. Porast slovenskih študentov je po osamosvojitvi in poenotenju študijskih programov v Evropi vse večji,« je za Delo povedal Levstek.

Ob ustanovitvi doma je bilo študentom namenjenih 90 sob, zdaj imajo zanje rezerviranih približno 50 postelj, od 35 do 40 jih je za hotelske goste. Študenti morajo za streho nad glavo odšteti od 295 do 367 evrov. Približno štirikrat večji prihodek kot oddajanje sob študentom je prihodek iz hotelske dejavnosti.

A Korotan ni le študentski dom, ampak tudi kulturni center. »Redno imamo razstave, koncerte in literarne večere slovenskih avtorjev ter tako skrbimo za promocijo slovenske kulture in povezujemo tudi dunajske Slovence«. Po njegovih besedah Korotan ostaja »zares« slovenska hiša sredi Dunaja, ki ji dajejo pečat ne le slovenski študenti, ampak tudi slovenska kultura.

Meddržavno povezovanje

Povezovanje zamejskih Slovencev ne le v Avstriji, ampak tudi v Italiji in na Madžarskem, je najpomembnejša točka projekta Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Začeli so ga lani, namen je vzpostaviti in obnoviti pomembna stičišča za slovensko manjšino v sosednjih državah.

Začelo se je z odprtjem Tržaškega knjižnega središča lani poleti, nadaljevalo z obnovo prostorov v Monoštru in Celovcu ter končalo s prenovo Korotana. Skupni imenovalec so večinoma knjižna središča, ki poudarjajo pisano besedo, a so hkrati tudi prostor kulturnih dogodkov in srečevanj. Izkušnja s centrom v Trstu je pozitivna in tudi komercialno uspešna. A namen knjižnih centrov ni le povezovanje zamejcev na lokalni ravni, ampak tudi zbliževanje države. »Organizacija skupnih dogodkov povečuje učinkovitost in nas dela zanimive. Načrtujemo veliko skupnih pobud, ki jih bomo povezali v enotno promocijsko strategijo,« je za Delo pojasnil predsednik upravnega odbora Tržaškega knjižnega središča Ivo Corva.