Na Hrvaškem strašijo volivce z veliko koalicijo

Zagreb – Je koalicija med vodilnima strankama hrvaške levice in desnice, SDP, na čelu z Zoranom Milanovićem, in HDZ, ki jo po novem vodi Andrej Plenković, mogoča? Je, pravi del hrvaške javnosti, drugi tej zvezi ne pripisujejo veliko možnosti.

Le kratka napoved prvega moža stranke Most neodvisnih list Bože Petrova, da po septembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah nameravata levosredinska SDP, pod vodstvom Zorana Milanovića, in desnosredinska demokrščanska HDZ, katere krmilo je prevzel Andrej Plenković, sestaviti skupno koalicijo, je bila dovolj, da so se razvnele razprave o (ne)verjetnosti te napovedi.

Ko je Petrov pojasnjeval svojo trditev, je dejal, da je to mogoče sklepati predvsem na podlagi tega, ker se stranki ne napadata, niti z žaljivkami, značilnimi za predvolilni čas. S hodnikov različnih hrvaških strank pa je te dni mogoče tudi slišati, kako naj bi celo nekateri tuji diplomati, akreditirani na Hrvaškem, »priporočili umirjanje strasti, še posebno med levico in desnico«. To je v neformalnem pogovoru za Delo sicer potrdil eden od tujih diplomatov v Zagrebu, vendar je dejal, da je bil o tem govor »morda le v kakem neformalnem trenutku, ob kavi ali čaju, česa resnejšega, na primer, tehtnejšega namiga hrvaški oblasti, naj poskusi sestaviti širšo koalicijo, pa ni bilo. In tudi ne bo, saj bi bilo povsem nediplomatsko vmešavati se v notranjepolitične razmere države gostiteljice.«

Volilni urnik

Znano je, da bo v soboto, 13. avgusta, dan po televizijskem soočenju Zorana Milanovića in Andreja Plenkovića na hrvaški nacionalni televiziji, opolnoči, potekel rok za vlaganje strankarskih volilnih seznamov. Državna volilna komisija bo nato imela 48 ur časa za preverjanje seznamov. Veljavne volilne sezname za volitve v desetih volilnih enotah ter v volilnih enotah za nacionalne manjšine in diasporo bodo objavili 16. avgusta, ko se bo tudi uradno začela volilna kampanja, ki se bo končala 9. septembra opolnoči, 11. septembra pa bodo hrvaški volivci šli na volišča.

Morda, vendar brez Milanovića

Je koalicija med vodilnima strankama hrvaške levice in desnice, SDP, na čelu z Zoranom Milanovićem, in HDZ, ki jo je iz rok predčasno odstavljenega šefa HDZ Tomislava Karamarka prevzel Andrej Plenković, mogoča? Kolega iz Večernjega lista Dražen Čurić meni, da je sestavljanje velike koalicije precej verjetnejše, kot je bilo pred leti, celo pred meseci, vendar je možnost še kljub temu minimalna.

Po drugi strani politični analitik in sociolog Slaven Letica meni, da je »nujno zlo, kot nekateri pravijo takim velikim koalicijam, na Hrvaškem povsem mogoče«. Tudi prvi mož Dubrovnika Andro Vlahušić je prepričan, da velika koalicija ne bi bila nič slabega za Hrvaško, saj bi tako zatrli ideološka razhajanja in poslali sporočilo, da si Hrvaška res želi sprememb.

Zanimivo pa je, da so namigi o možnosti velike koalicije nekajkrat prišli tudi iz vrst HDZ, a je bilo v isti sapi rečeno, da je velika koalicija mogoča, vendar ne, če SDP vodi Zoran Milanović. Oglasili so se tudi iz SDP, vplivna člana te stranke, dolgoletni poslanec Peđa Grbin in nekdanji minister Željko Jovanović, pa sta dala jasno vedeti, da »je sodelovanje s HDZ v projektih, ki bodo pomenili napredek, primer pa je tudi izstop iz arbitražnega dogovora s Slovenijo, mogoče, koalicija pa ne pride v poštev«. V pojasnjevanju trditve pa se nista mogla izogniti oceni, da med Plenkovićevim in Karamarkovim HDZ ni nobene razlike. »Razlika je le v novem obrazu, novi obleki,« sta ocenila Grbin in Jovanović. In pravzaprav posredno dala vedeti, da bi bila velika koalicija »še en neuspešen hrvaški politični eksperiment«.

Odgovor znan pred TV-kamerami?

Tudi predstavnik Srbov na Hrvaškem Milorad Pupovac ne vidi realne možnosti za sestavo velike koalicije, meni pa, da si je to tezo »izmislil Most, ki želi zaradi lastnih političnih in koalicijskih interesov s tem prestrašiti volivce«. Hrvaška javnost pričakuje, da bo vsaj delček odgovora na vprašanje, ali je velika koalicija sploh mogoča, zdaj ali čez čas, znan v petek, ko se bosta pred televizijskimi kamerami soočila šefa SDP in HDZ. To je dvojec, ki je pred dvema desetletjema skupaj začel graditi diplomatsko (politično) kariero in sodeloval, ne glede na to, da se je eden že takrat nagibal na levo, drugemu pa je bil bliže zmerni konservativizem. Zdaj, dvaindvajset let pozneje, se bosta nekdanja študentska kolega, pripravnika na ministrstvu za zunanje zadeve, na volitvah, vsakdo s svoje strani političnega prostora, potegovala za položaj premiera. Ali sta sposobna sodelovati tudi na političnem prizorišču, je velika neznanka.