Na Igmanu so vihrale zastave z zvezdo, prepevali so in plesali

Spominske slovesnosti na legendarni igmanski marš pred 75 leti se je udeležilo tudi 500 Slovencev.
Objavljeno
28. januar 2017 19.56
Igman
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Hadžiči, Igman - Več kot pet tisoč ljudi se je danes udeležilo spominske slovesnosti ob 75-obletnici legendarnega igmanskega marša. Med njimi je bilo približno 500 Slovencev, ki so se v osrednjo Bosno organizirano pripeljali z devetimi avtobusi.

Igrale so harmonike, vzklikalo se je bratstvu in enotnosti in vse je nekako spominjalo na čas, ki je že zdavnaj minil.

Vihrale so tudi številne zastave, tiste s peterokrako zvezdo in največ je bilo slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih.

Za Slovenci, ki so veselo prepevali Na juriš, Hej brigade in druge domoljubne in partizanske pesmi, niso v ničemer po glasnosti in ubranosti pri petju zaostajali za udeleženci spominskega pohoda in kasneje proslave na Velikem Polju iz Cazina.

»Danes je zame velik dan in je poln spominov na čas, ko so ljudje goli in bosi gradili državo za ljudi pod sloganom bratstva in enotnosti. Imeli smo čudovito državo, ki so nam jo pred četrt stoletja razbili,« je nekaj svojih miselnih utrnikov za spletno Delo razkril Zevolon Pinkas iz Porečiča pri Tuzli, ko je skupaj s približno 500 pohodniki, iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije, premagoval dobrih devet kilometrov dolgo pot od Brezovače do Velikega Polja.

Legendarnega marša na Igman se je udeležilo približno 5000 ljudi iz vseh koncev nekdanje Jugoslavije. Foto: Bojan Rajšek/Delo

Pohoda se je udeležilo tudi veliko mladih. Najstarejša pohodnica je bila danes 91-letna Marija Benčina iz Ljubljane, ki je med drugo svetovno vojno kot partizanka podila okupatorja po širšem območju Notranjske. Povedala je, da jo noge nič ne bolijo, da je letos na Igmanu že četrto leto zapored, in da se bo prihodnje leto pohoda zagotovo spet udeležila. »Najbolj me boli, da v šolah ni več niti ene besede o partizanskem boju. Naši otroci bi vendarle morali vedeti, kaj se je takrat dogajalo, kdo so bili okupatorji, njihov pomagači in kdo se je resnično boril za svobodo,« je povedala Marija Benčina.

Slovesnosti se je udeležil tudi Albin Pibernik, ki je bil pred 75-leti najmlajši udeleženec marša na Igman. Imel je komaj enajst let. Foto: Bojan Rajšek/Delo

Glavna zvezda sklepne prireditve pa je bil zdaj 86-letni Albin Pibernik iz Ljubljane, ki se je z družino kot enajstletnik udeležil legendarnega marša čez Igman v osvobojeno Fočo, kjer mu je zaradi ozeblin umrla mati, oče pa je kasneje padel v borbi. O tej partizanski epopeji je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja posnet tudi celovečerni film. In malega Albina je takrat zaigral Sarajevčan Edin Parla, ki je danes inženir medicinske radiologije. Albinovo mater je uprizorila Milena Zupančič, njegovega očeta Radko Polič, tovariša Tita pa Lazar Ristovski.

Na sklepni prireditvi so večtisočglavi množici spregovorili vsi predstavniki antifašističnih združenj iz vseh nekdanjih republik. Slovenske barve je zastopal član predsedstva slovenskih borcev Milan Gorjanc, ki se je zavzel za utrjevanje prijateljskih in tovariških odnosov z vsemi antifašističnimi združenji na območju nekdanje Jugoslavije in Evrope. Zbrane je pozdravila tudi delegacija ruskih antifašistov, ki jo je vodil general Aleksander Kravčuk.