Papež za mir, za pomoč beguncem

Na trg svetega Petra in v okolico je prišlo kar 80 tisoč vernikov, ki jih niso zmotili strogi varnostni ukrepi.

Objavljeno
02. april 2018 19.11
RELIGION-EASTER/POPE
Tone Hočevar
Tone Hočevar
Rim - Rimsko praznovanje velike noči so po izredno množičnem petkovem križevem potu v nedeljo sklenili s papeževo mašo in njegovim nagovorom mestu in svetu. Na trg svetega Petra in v okolico je prišlo kar 80 tisoč vernikov, ki jih niso zmotili strogi varnostni ukrepi.

Vernikov je bilo letos vsaj dvajset tisoč več, kot jih je bilo prejšnje leto, cvetja na trgu pa tudi več kot kdaj prej, nad 50 tisoč cvetov, prispevali so jih nizozemski cvetličarji.

V dolgih vrstah pred detektorji kovin so morali z mašniškimi oblačili čez roko tokrat stati tudi številni duhovniki, ki so prišli somaševat s papežem. Policija in protiteroristične enote niso nikomur pogledale skozi prste. Zaprli so celo ulice v širši okolici cerkvene države, ki ponavadi ob praznovanjih in velikih dogodkih ostanejo odprte.

Tako strogih varnostnih ukrepov v Rimu ne pomnijo. Okrog trga in v bližjih četrtih je bilo razporejenih deset tisoč policistov, koliko jih je bilo v civilnih oblekah, pa niso povedali. Že nekaj dni pred veliko nočjo so po vsej Italiji izvedli vrsto racij in prijeli več domnevnih teroristov. Med njimi so v Torinu ujeli devetnajstletnega Italijana maroških korenin, ki se je dokazano pripravljal na teroristične akcije.

Strogi varnostni ukrepi

Organizatorji trdijo, da tudi strogi in neprijetni varnostni ukrepi vendarle niso prav nič zmotili slovesnosti. Za to je poskrbel predvsem papež Frančišek, ki je bil dejaven ves teden. Umil je noge zapornikom v strogo varovanem zaporu Regina Coeli, vodil je križev pot, ki je bil tokrat v posebej lepo urejeni okolici Koloseja in tudi znotraj antične arene zaupan mladim avtorjem besedila pasijona, križ pa so nosili mladi in stari, tudi pribežniki iz Sirije so bili med njimi. V soboto je med velikonočno vigilijo krstil osem odraslih ljudi, med njimi migranta iz Nigerije, ki je lani preprečil rop in v Italiji postal junak.

Prav miru v Siriji je papež namenil glavni poudarek v svojem nagovoru »urbi et orbi«, mestu in svetu. Končata naj se uničenje in pokol v trpeči Siriji, je rekel, že v zaporu Regina Coeli pa je opomnil velike sile, da bi bilo na svetu veliko manj gorja, če bi politiki pomislili tudi na trpljenje ljudi.

Pozval je k spravi na Bližnjem vzhodu in posebej omenil Jemen, kjer je od lanske velike noči umrlo deset tisoč nedolžnih žrtev. Omenil je še Korejski polotok in izrazil upanje, da bo dialog prinesel sadove. Spregovoril je tudi o drugih kriznih žariščih po svetu, med drugim je omenil Venezuelo, Južni Sudan in Demokratično republiko Kongo. Evropi je papež ob veliki noči sporočil, da se mora moralno okrepiti.