Priseljenci rešujejo demografsko sliko

Tako kot večina Italije se Trst že vrsto let spopada z velikim demografskim problemom. Mesto se krči, prebivalstvo pa bi še bolj upadalo, če ne bi bilo priseljevanja. Priseljenci so ­konec lanskega leta v mestu, ki že stoletja velja za stičišče kultur, predstavljali desetino prebivalstva.

Med njimi so prevladovali Srbi, Romuni, Hrvati in Kosovski Albanci, je pokazala nedavno objavljena raziskava tržaškega statističnega urada. Na petem mestu so bili Kitajci, tem so sledili Afganistanci, Pakistanci in Ukrajinci. Število Tržačanov je v zadnjih desetih letih upadlo za skoraj 5000, na 203.871. Tudi lani bi se mesto skrčilo, če se vanj ne bi priselilo skoraj 1000 ljudi od drugod. »Trst v zadnjih letih privlači številne priseljence pa tudi Italijane iz drugih delov Italije«, rezultat tega pa je manjši demografski pritisk, je potrdil Alessio Fornasin, raziskovalec demografskih trendov na ekonomskem in statističnem oddelku Univerze v Vidmu.

Trst je reprezentativen del veliko večjega problema: število Italijanov se iz leta v leto zmanjšuje, rodnost upada, edino, kar vzdržuje trenutno raven prebivalstva, je priseljevanje iz drugih držav. Število tujcev, ki živijo v Italiji, se počasi, a nezadržno, približuje desetini populacije ravno v času, ko je priseljevanje čedalje bolj vroča politična tema.

Politične prioritete

Italijanske stranke imajo še manj kot mesec dni časa, da predstavijo volivcem svoje predloge za reševanje naraščajoče demografske krize. Vse med ključne programske prioritete uvrščajo dvig rodnosti. A obstaja nevarnost, da bodo problem na koncu preprosto zaobšle in se namesto tega osredotočile na vprašanje priseljevanja, ki v političnem diskurzu dobiva čedalje bolj negativen predznak.

Nedaven napad na skupino Afričanov v kraju Macerata v osrednji Italiji, na katere je s polavtomatskim orožjem streljal 28-letni Luca Traini, ovit v italijansko trobojnico, in jih hudo ranil, je desnica izkoristila kot argument za trditev, da število priseljencev v državi postaja nevzdržno. Nekdanji italijanski premier in vodja desnosredinske stranke Naprej, Italija Silvio Berlusconi je označil priseljensko populacijo za »socialno bombo«, ki jo lahko raznese. Levica je napad, nasprotno, razglasila za rasistično motivirano dejanje.

Napad je odmeval tudi v Trstu, kjer si Naprej, Italija deli oblast z evroskeptično in protipriseljensko Severno ligo. Gianfranco Schiavone, vodja solidarnostnega konzorcija ICS, neprofitne organizacije, ki s Karitas v mestu skrbi za pomoč in namestitev beguncev, je manjši od koalicijskih strank, katere član je tudi tržaški podžupan Pierpaolo Roberti, očital odgovornost za napad v Macerati, češ da ga je izvedel eden od njenih »političnih ­eksponentov«.

Čeprav je bil Luca Traini član in celo kandidat Severne lige na lanskih lokalnih volitvah, je tržaški podžupan zavrnil nevladnikove besede kot »blodnje« in napovedal, da bo rezultat marčnih volitev, na katerih si desnica obeta vrnitev na oblast, prinesel korenite spremembe v upravljanju migracij.

Dvorezen meč

Desnica si želi na vsak način pokazati, da ima v rokah vzvode, s katerimi lahko spravi priseljevanje pod nadzor. Toda statistični podatki kažejo, da bi lahko bil ta izziv zanjo dvorezen meč, sploh če misli resno z načrti o spopadanju s problemom padajoče rodnosti. Več raziskav v zadnjih letih je pokazalo, da bi bila demografska slika Italije brez priseljencev in otrok, ki se jim rodijo, še bistveno bolj klavrna.

»Obljube o zniževanju priseljevanja bo težko obdržati, ne glede na to, za kako vročo temo gre,« je prepričan Alessio Fornasin, ki je poudaril, da v razpravi, ki ima velik emotivni naboj, ni veliko racionalnosti. Kot primer tega je navedel obljube o zmanjševanju priseljevanja, ki jih politiki izrekajo skupaj z obljubami o revitalizaciji gradbenega sektorja, ki tradicionalno zaposluje znatno število tujcev. Prepričan je, da si na podlagi dolgoročnih demografskih trendov danes nobeno mesto v Italiji ne more privoščiti izgube migrantske populacije. »To velja zlasti za Trst,« je poudaril. V Trstu se je lani rodilo 1331 otrok; vsaj dvakrat toliko ljudi je umrlo. Kljub temu je število prebivalcev mesta prvič od leta 2009 zraslo v primerjavi z letom poprej, in to za pol odstotka.    

Evropeizacija prostora

Kaj pa Slovenci, ki naj bi jih v Trstu živelo med 20.000 in 30.000? Tudi nanje vplivajo splošni negativni demografski trendi in »novejši pojavi mednarodne mobilnosti, začenši s strmo naraščajočim procesom odhajanja mladih in izobraženih kadrov v tujino zaradi boljših delovnih razmer ali službenih perspektiv,« nam je pojasnil Devan Jagodic, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori).

Na gibanje števila Slovencev vplivajo tudi učinki postopne »evropeizacije« italijansko-slovenskega obmejnega prostora. Ta se po Jagodičevih besedah kaže v procesu preseljevanja prebivalstva iz tržaškega obmejnega pasu v sosednje čezmejne regije. Veliko tistih, ki odhajajo, je pripadnikov slovenske manjšine.