Rdeča nit hrvaške politike je izgubljeno zaupanje

Vrstijo se prepiri, očitki letijo na vse strani in na račun vseh, ki »niso naši«.

Objavljeno
19. februar 2016 21.50
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – »Trend« nezaupanja­ v hrvaškem političnem prostoru­ je pravzaprav začela kar predsednica države Kolinda­ Grabar Kitarović, ko je iz še ­vedno ne povsem pojasnjenih razlogov dejala, »da več ne zaupa« šefu hrvaške obveščevalne­ službe Draganu Lozančiću.

Zgodba o nezaupanju hrvaške predsednice direktorju­ hrvaške obveščevalne službe (SOA) je vzbudila pozornost, ko je Kolinda Grabar Kitarović zahtevala odstop direktorja SOA zaradi domnevne kršitve zakona, ker je ni obvestil, da telefonsko komunicira z osebo, ki ji je prisluškovalo hrvaško tožilstvo oziroma obveščevalne agencije. Pokazalo se je, da je to bil športni funkcionar in siva eminenca zagrebškega nogometnega kluba Dinamo Zdravko Mamić.

»Direktorju hrvaške obveščevalne službe Draganu Lozančiću več ne zaupam,« je bila kratka Kolinda Grabar Kitarović, ko je pojasnila, zakaj je podpisala zahtevo za razrešitev hrvaškega obveščevalca številka ena. Na podpis premiera Tihomirja Oreškovića za Lozančićev dokončni odstrel hrvaška javnost še čaka. Po mnenju analitikov predsednica in premier nista usklajena, kolumnistka Višnja Starešina celo meni, da je to še ena oblika nezaupanja v vrhu hrvaške politike.

Navsezadnje se je nezaupanje pokazalo, tudi ko je vlada na čelu s Tihomirjem Oreškovićem odločala o imenovanju člana komisije za upravljanje strateških družb. Ker sedanja vlada nima podpredsednika vlade za gospodarstvo, kot ga je imela prejšnja, so se vladni člani odločili imenovati za člana »podpredsednika vlade, ki ga imenuje vlada«. In vlada je imenovala kar oba podpredsednika, Tomislava Karamarka iz HDZ in Boža Petrova, vodjo stranke Most, pravzaprav oba vodilna moža sedanje desne Domoljubne koalicije.

Sindikati ne zaupajo ministru

Oglasil se je tudi predsednik hrvaškega združenja delavskih sindikatov Ozren Matijašević. Na premiera Oreškovića je naslovil zahtevo, naj nemudoma razreši ministra za gospodarstvo Tomislava Panenića. Vzrok je izguba zaupanja. Za Panenićem se vleče rep afere stiropor. Hrvaški mediji so ga namreč obtožili, da je, ko je bil še zaposlen v enem od tujih podjetij, ukradel nekaj deset kvadratnih metrov stiropora. Zdajšnji minister je to zanikal, vseeno pa se ga je na Hrvaškem že prijel vzdevek minister stiropor. To je tudi vzrok, da sindikati ministru ne zaupajo in zahtevajo, naj ga premier ­razreši.

Še en minister je na tapeti dela hrvaške javnosti in rdeča nit očitkov na njegov račun prav tako nezaupanje. To je minister za kulturo Zlatko Hasanbegović. Očitki na račun Hasanbegovića, ki mu gre beseda antifašizem težko iz ust in čigar ena prvih potez je bila razpustitev strokovne komisije za neprofitne medije, ki je med drugim odločala o razporeditvi denarja v tako imenovanem tretjem medijskem sektorju, se vrstijo od njegovega imenovanja. Več kot 3000 delavcev v kulturi in umetnosti je s peticijo zahtevalo od vlade njegov odstop, med vzroki je tudi, da »takemu ministru ne gre zaupati«.

Zahtevam se je pridružila tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Center Simona Wiesenthala. Premieru Tihomirju­ Oreškoviću so predali protestno peticijo tudi predstavniki hrvaškega Pena. Ne glede na vse je Orešković javno dejal, da ministru še vedno zaupa in verjame, da bo dober minister. Vendar pa kulturniki, združeni v platformi Kulturniki 2016, vztrajajo pri ­nasprotnem.

Ideologija, zavita v celofan nezaupanja

»Svojemu« ministru, ministru za znanost, izobraževanje in šport Predragu Šustru, ne zaupa tudi skupina »nezadovoljnih in neimenovanih hrvaških intelektualcev«. Ti so namreč medijem razposlali ogorčenje zaradi neke filozofske raziskave ministra Šustra, v kateri je zapisal, da »dopušča prostor za razmislek, da je Bog oblikoval svet, pa tudi, da evolucijska teorija ni dala končnih rešitev«. Pozivanje na odgovornost ministra za znanost, izobraževanje in šport je še en kamenček v hrvaškem mozaiku aktualnega trenutka, v katerem so pravzaprav ideološke teme zavite v celofan nezaupanja.

Po mnenju sociologa z inštituta Iva Pilarja Marka Mustapića je po­vsem legitimno, da vlada postavlja na položaje svoje ljudi, opozicija in različna združenja in organizacije pa imajo svoje zahteve, tudi po zamenjavah. Kaj lahko pa se zgodi, pravi sociolog Mustapić, da se bodo te (ideološke) zahteve in politični procesi prelili z institucij na ceste. Vse skupaj bo seveda še vedno zavito v celofan ­nezaupanja.