Srbski javni diskurz je kot sovražni govor iz devetdesetih

Nova tožilka za vojne zločine Snežana Stanojković je napovedala, da se bo osredotočila na zločine, zagrešene proti Srbom.

Objavljeno
21. maj 2017 19.04
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Evropska komisija za boj proti rasizmu in netoleranci je pozvala Beograd, naj prizna genocid v Srebrenici.

Položaj specializiranega tožilca vključuje pregon kaznivih dejanj, zagrešenih v obdobju vojne med letoma 1991 in 1999. Srbija doslej še ni vložila obtožnice proti nobenemu vidnejšemu Srbu, medtem ko jih je bilo več obsojenih na mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu. Čeprav ni bila pripravljena pomesti pred lastnim pragom, je sprožila sodne postopke proti izpostavljenim osumljencem iz drugih etničnih skupin, kot sta nekdanji kosovski premier Ramush­ Haradinaj ali poveljnik bošnjaških sil v Srebrenici Naser Orić, ki ju je ha­aško sodišče oprostilo vseh ­obtožb.

Nekaznovani številni vojni zločini

Snežana Stanojković
je v predstavitvi v parlamentu napovedala, da se bo pri delu osredotočila na zločine, ki so bili na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu zagrešeni proti Srbom. Na položaju tožilca za vojne zločine je zamenjala Vladimirja Vukčevića, ki se je lani upokojil. Snežana Stanojković je bila njegova namestnica, Vukčević pa je zatrdil, da je bil prisiljen oditi. Po njegovih navedbah se je moral posloviti od položaja, ki je bil kar 18 mesecev prazen, ker so čez noč spremenili zakonodajo, ki ureja delovanje posebnega tožilstva za vojne zločine, ker je posredoval proti štirim Srbom zaradi domnevnih vojnih zločinov.

Evropska komisija za boj proti rasizmu in netoleranci (ECRI) je v poročilu ocenila, da je Srbija dosegla napredek v soočanju z lastno vojno preteklostjo. Po njenem je pozitivno, da sta se parlament in predsednik opravičila zaradi zločina v Srebrenici. Kljub temu je ECRI poudarila, da nobena državna institucija še ni pripravljena javno priznati, da se je na varovanem območju ZN v Srebrenici, kamor se je zateklo več kot 30.000 Bošnjakov, zgodil genocid nad Bošnjaki, kot je razvidno iz razsodb mednarodnih sodišč.

ECRI je ugotovila, da je oblast izboljšala zakonodajo, ki se nanaša na prepoved diskriminacije. Po njenem poročilu iz leta 2010 se je RTS leto kasneje opravičila gledalcem zaradi svoje vloge v devetdesetih, ko je bila propagandno sredstvo oblasti. Komisija je navedla kot pozitivno novost tudi odločitev novinarskih združenj o sprejetju etičnih kodeksov, ki prepovedujejo sovražni govor, čeprav samoregulacija medijev še ne deluje dobro, tiskovni svet pa je vse preveč ­slaboten.

Kot pozitivno je ECRI ocenila povečanje števila policistov albanske narodnosti in aretacijo več oseb, osumljenih zločinov v Srebrenici. O tem je komisija ugotovila, da kazenski pregon odgovornih za genocid in druge vojne zločine napreduje prepočasi in da zoper osebe na visokih položajih ni niti predkazenskih niti sodnih postopkov, tako da so številni zločini ostali nekaznovani.

Kljub napredku je ECRI pozvala državo, naj naredi več za uspešnejši kazenski pregon vojnih zločincev ter v boju proti sovražnemu govoru in rasizmu med športnimi oboževalci in navdušenci, kakor tudi v boju proti nasilju nad homoseksualci in transseksualci. Komisija je zaskrbljena zaradi povečevanja sovražnega govora v srbskem javnem diskurzu, ki ga krepi tudi prevelika medijska pozornost.

Ker politiki in mediji uporabljajo vnetljiv, žaljiv in nacionalistični jezik, so se povečale mednacionalne napetosti v regiji. Po mnenju ECRI trenuten javni diskurz spominja na sovražni govor, ki so ga uporabljali med nedavnimi balkanskimi vojnami. Sovraštvo širijo nogometni huligani in njihove organizacije, skrb pa zbuja tudi širjenje sovražnega govora po internetu, ki ga operaterji niti ne preprečujejo niti ne umaknejo z družbenih omrežij.

Sovraštvo do romske populacije

Čeprav je srbska oblast z novimi zakonskimi določbami poskrbela za večjo varnost populacije LGBT, veliko primerov nasilja nihče ne prijavi policiji, ker so policisti zadržani do pritožb istospolno usmerjenih oseb. Čeprav ni več odkritih spopadov skrajnežev s policijo in rušilnih pohodov po srbski prestolnici, se med vsako parado ponosa poveča nasilje nad pripadniki populacije LGBT.

Po mnenju ECRI se je v Srbiji izboljšal položaj Romov. Številni so dobili osebne dokumente, povečuje se tudi število romskih otrok, vključenih v izobraževalni sistem. Podatki so kljub temu še vedno porazni, kajti le 6 odstotkov romskih otrok obiskuje predšolske ustanove, le 46 odstotkov pa jih konča osnovno šolo. Iz podatkov je razvidno, da niti en Rom ni zaposlen na vodilnem položaju v javnih podjetjih ali ustanovah. ECRI je sklenila z ugotovitvijo, da si oblast še vedno premalo prizadeva za izboljšanje kakovosti bivalnega okolja Romov in da so zločini zaradi sovraštva proti romski populaciji ter poročanje o njih v medijih velik izziv za Srbijo.