Šuker in Mamić nista več tako zaželena

Opozicija zahteva razpravo o temah, ki so povezane z nogometom in so za vladajoče neugodne.

Objavljeno
27. marec 2018 22.39
Željko Matić, Zagreb
Željko Matić, Zagreb

Zagreb – Na Hrvaškem je nogomet vedno zelo vroča tema. Ne toliko zaradi nogometnega prvenstva (če se ne bo zgodil čudež, bo Dinamo spet prvak) in odhoda reprezentance na svetovno prvenstvo v Rusijo, ampak zaradi tistega, kar se dogaja zunaj nogometnega igrišča. Tam so razmere iz dneva v dan bolj zapletene. V nasprotju s predvidljivimi nogometnimi tekmami je izid skrajno nepredvidljiv.

Športna inšpekcija vladnega urada za šport (na njegovem čelu je slavna smučarka Janica Kostelić) je pred časom zahtevala razveljavitev volilne skupščine Hrvaške nogometne zveze (HNZ), na kateri so konec lanskega leta za predsednika ponovno izvolili Davorja Šukerja. Vlada nad njegovo kandidaturo ni bila navdušena. Celo pregovorno zadržani premier Andrej Plenković je pred volitvami pozval k spremembam. Njegov poziv je posledica številnih afer v HNZ, od prilaščanja denarja, utaje davkov in sumljivih bančnih transferjev do divjanja navijačev, ustaške scenografije, prirejanja tekem in številnih drugih kriminalnih dejanj.

Toda delegati, ki so tudi člani HDZ (eden od njih je izid skupščine HNZ po pomoti predstavil kot HDZ-jev), ga niso poslušali, ampak so izvolili prav Šukerja. Pred tem je od njega dvignila roke tudi predsednica države, saj je zavrnila, da bi ga sprejela skupaj s predsednikom UEFA Aleksandrom Čeferinom. Delegati se tudi niso kaj preveč ozirali na zakonodajo. Za Šukerja so glasovali tudi člani izvršnega odbora HNZ, kar je nesmisel in je resen vzrok za razveljavitev njegove izvolitve, o čemer bo v skrajni instanci odločalo sodišče.


Davor Šuker je bil nekoč priljubljen nogometaš, v vlogi funkcionarja pa je deležen številnih kritik. Foto: Roman Šipić/Delo

Javnost večinoma ne ve, kje se Šuker nahaja in kaj dela. Bolj ustrezen naziv zanj bi bil častni predsednik. Nad njim so rahlo obupali tudi mediji, politika in stroka. Šuker se lahko za svojo izvolitev zahvali Zdravku Mamiću, pravemu vladarju hrvaškega nogometa. Šuker vsak mesec pobere osem tisoč evrov, kar je dvakrat več, kot zasluži premier. V zameno za to nogomet in HNZ upravlja Mamić, in sicer prek Damirja Vrbanovića, izvršnega podpredsednika HNZ in soobtoženega na sodnem procesu na sodišču v Osijeku. A kaže, da niti Mamić ne prenaša več neulovljivega Šukerja. Njegovi najbližji sodelavci so mu odrekli pravico podpisovanja pod zneske, ki presegajo 15.000 evrov. Zaradi tega je nekdanja legenda, zdaj pa bolj maneken hrvaškega nogometa ponovno odšel v ZDA.

Prilaščanje denarja iz igralskih bančnih transferjev

Sočasno gresta Mamić in Vrbanović pogosto v Osijek, kjer jima sodijo zaradi prilaščanja denarja iz igralskih bančnih transferjev v višini 116 milijonov kun. Čaka ju tudi potrditev druge obtožnice zaradi enakega kaznivega dejanja. Tokrat gre za znesek v višini 200 milijonov kun, za kar poleg omenjene dvojice obtožujejo tudi Mamićevega sina Maria in brata Zorana. Na zatožni klopi v Osijeku bi se jim utegnil kmalu pridružiti tudi najboljši in najdražji hrvaški nogometaš ter član Reala Luka Modrić.

V postopku zbiranja dokazov proti Mamiću je Uskoku najprej priznal, da je del denarja, namenjenega Tottenhamu, predal Mamiću. Na sodišču pa je, očitno zaradi pritiskov, vse skupaj zanikal in povedal, da se ničesar ne spomni. Državno pravobranilstvo ni sprejelo Modrićeve hitre »amnezije« in je proti kapetanu hrvaške reprezentance vložilo obtožnico zaradi lažnega pričanja, za kar mu grozi do pet let zaporne kazni. Ljubitelje nogometa je strah, da bo zaradi obtožnice zavrnil nastop z reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Modrića so tudi v Španiji osumili utaje davkov, a se je hitro pogodil z davkarijo in jim plačal milijon evrov.


Luka Modrić je spremenil pričanje in se zameril Torcidi. Foto: Stringer/AFP

Psovke, grožnje, prostaštvo

Sodni proces je bil zaradi Mamićeve povezanosti s predsednikom zagrebškega županijskega sodišča prestavljen v Osijek. Mamić poskuša prikazati proces kot »politični pregon, ki ga izvajajo strukture, ki sovražijo vse hrvaško, saj je bil Dinamo z njim na čelu najuspešnejši izvozni izdelek, pa tudi simbol vsega hrvaškega«. Zaradi tega pogosto organizira dveurne monologe, na katerih obračunava z vsemi in jih zaradi nekakšnega čudnega razloga imenuje tiskovne konference. Prostaški besednjak, psovke, kletvice, grožnje in dretje na navzoče so samoumevni, vse skupaj pa se običajno konča s pošiljanjem vsega in vseh v »tisto stvar«. Še posebno ima na tnalu državnega pravobranilca Daliborja Cvitana, ki mu sporoča: »Nisem omamljen. Ko bo prišel čas, vas bom zabil.« 

Mamićevi pogosto nenadzorovani izpadi na meji prištevnosti so posledica njegovega omajanega položaja. Mamić je včasih sponzoriral kampanjo Kolinde Grabar Kitarović, po volitvah pa je zanjo organiziral rojstnodnevna praznovanja. Takrat je Mamića nadzorovala Varnostno-obveščevalna agencija (VOA), zato so nadzorovali tudi predsednico, zaradi česar je bil odstavljen takratni vodja VOA Lozančić. Priljubljena predsednica Komisije za preprečevanje konfliktov interesov Dalija Orešković zaradi preiskave o rojstnodnevnih praznovanjih ni dobila podpore HDZ za drugi mandat. Kljub temu se zdaj predsednica zaveda, da je Mamić zanjo pretežka utež, zato bi na druženje z njim najraje pozabila. Premiera Plenkovića pa moti, da je Mamić najbolj osovražen človek v Dalmaciji. Z oddaljitvijo od njega in z zahtevo po spremembah v nič manj osovraženi HNZ hoče zadržati podporo tamkajšnjega volilnega telesa.

Do zdaj nedotakljiv Mamićev status je resno ogrozil tudi lastnik NK Rijeka Damir Mišković. Njegovo opatijsko iniciativo za rešitev hrvaškega nogometa je vlada sprejela z razumevanjem. Opozicija zahteva tematsko zasedanje sabora, na katerem bi razpravljali o temah, ki so povezane s hrvaškim nogometom in so za vladajoče zelo neugodne. Ko pa se v vse skupaj vpete še »neodvisno hrvaško pravosodje«, potem počasen, a gotov konec vsemogočnega Mamića ni več nemogoč.