Tiskane izdaje
Zagreb – Napoved hrvaške gospodarske zbornice, da bo pomanjkanje sezonske delovne sile doseglo vrhunec, se uresničuje. Ne preseneča, da se turistični delavci ob Jadranski obali trudijo, da privabijo delavce; zanje gradijo celo hotel s tremi zvezdicami.
»Precej tistih, ki so doslej, mogoče tudi vrsto let zapored delali kot sezonski delavci ob hrvaški obali, je raje odšlo v Nemčijo, na Irsko in še kam,« so pred časom sporočili iz hrvaške gospodarske zbornice in poudarili, da večina takšnih ni odšla na sezonsko delo, ampak za stalno. Zdaj se je ta napoved uresničila.
Turistični delavci še zdaj, tik pred začetkom turistične sezone, ki na Hrvaškem sicer pomeni vrhunec gospodarskih dejavnosti, saj turizem v BDP sodeluje s skoraj 19 odstotki, iščejo sezonske delavce. Turistični delavci, lastniki hotelov in vsi, ki potrebujejo sezonske delavce, zdaj pripravljajo okrogle mize, sejme po vsej državi, na katerih vabijo na sezonsko delo.
Zgodba s sezonci je sicer večplastna. Mnogi se ob koncu sezone pritožujejo, kako so precejšen delež zaslužka morali plačati za bivanje, delodajalci so jim »trgali od plače« za hrano, počitek je bil vse krajši. Zato so nekatere hotelske hiše zdaj šle korak naprej in ni jih malo, ki prav sezonskim delavcem zagotovijo brezplačno bivanje v lastnih prostorih.
Enoposteljne sobe, igrice …
Tako lastnik nekaj hotelov na različnih koncih Hrvaške, gre za znanega turističnega delavca Janka Andabaka, gradi poseben hotel za svoje zaposlene. Imel bo tri zvezdice. Sezonci in drugi bodo v hotelu, večinoma v dvoposteljnih sobah, bivali in se prehranjevali brezplačno.
Tudi turistična veriga Valamar hotelov, ki v sezoni zaposlujejo kar 4000 sezonskih delavcev, se je odločila za gradnjo posebnih objektov in jim nadela ime Valamar Staff (osebje; op. a.) Residence z enoposteljnimi in dvoposteljnimi sobami, v skupnih prostorih pa je vse, kar mladi najbolj potrebujejo; devedeji, televizorji, računalniške igre …
Na hrvaškem zavodu za zaposlovanje – v državi je trenutno približno 239.000 brezposelnih – ugotavljajo, da primanjkuje kuharjev, čistilk, animatorjev, pomožnih delavcev v kmetijstvu, gradbincev, delavcev v ladjedelnicah, voznikov, zdravnikov in medicinskih sester …
Trgovske verige so dodobra napolnile skladišča v trgovinah ob Jadranskem morju, vendar ne morejo najti sezonskih prodajalcev. Ena od težav je, pravijo v hrvaški gospodarski zbornici, zastarel model letnih kvot za zaposlovanje. Država pa da je nezmožna karkoli popraviti. V poslovnem tedniku Lider so zapisali, da bi se bilo najbolj elegantno zgledovati po uspešnem modelu iz sosednje Slovenije.
S firmo v Sloveniji
Zato ne preseneča, kot ugotavlja hrvaški tednik Lider, da vse več hrvaških podjetij odpira hčerinska podjetja v Sloveniji, ker so slovenski predpisi za zaposlovanje tujih delavcev precej bolj liberalni kot hrvaški, posledično pa hrvaške firme, ki ustanavljajo hčerinske firme v Sloveniji, lahko uvažajo delavce na Hrvaško.
Od leta 2014 je več kot 30 hrvaških prevozniških firm ustanovilo hčerinske firme v Sloveniji, prav tako je skoraj 30 družb, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostjo, nekaj manj kot dvajset jih je s področja trgovinskih dejavnosti, gradbeništva, prodaje avtomobilov, deset pa je tudi takih, ki se ukvarjajo s trgovino z žiti, cigaretami, semeni. Slišati je, da namerava hčerinsko družbo v Sloveniji odpreti tudi Tomislav Debeljak, lastnik družbe DIV iz Samoborja, ki je kupil splitski Brodosplit.
»Ne, ni preprosto, in nič ne kaže, da se bodo razmere na trgu delovne sile izboljšale,« pravijo hrvaški gospodarstveniki. Opozarjajo na še en vidik pomanjkanja delovne sile. Tako kot še marsikje so tudi na Hrvaškem podjetja na veliko »naganjala« zaposlene v predčasno upokojitev.
Zdaj pa se razmere obračajo. Vse več je delodajalcev, ki upokojence pozivajo, naj se vrnejo. Po podatkih hrvaškega združenja delodajalcev je tako imenovanih upokojencev povratnikov že nekaj tisoč in že skoraj 600 je takšnih, ki so zaposleni v zakonodajnih telesih in državnih organih ali so celo direktorji.
