Uspeh posebnega tožilstva bi bil uspeh celotne regije

Bled – Predsednica makedonskega posebnega tožilstva­ ­Katica Janeva, ki je zasedla položaj z mednarodno podporo in političnim soglasjem, je za svoje delo odgovorna le parlamentu in javnosti. Da je sprejela velik izziv, pričajo tudi grožnje, ki rastejo kot gobe po dežju.

Kljub temu ne hodi po svetu obkrožena z varnostniki. Kot pravi, bi bilo njeno varovanje preveč zapleteno, ker bi morali varovati tudi njeno številno družino. Če bi kdo res hotel, jo lahko kadarkoli ubije, vendar lastna varnost Katice Janeve ne skrbi, da le njeni družini nihče ne bo skrivil lasu. Z njo smo se pogovarjali po podelitvi priznanja najboljši vodja tožilstva na Balkanu, ki ji ga je podelil mednarodni inštitut Ifimes. Dr. Ernest Petrič je na podelitvi poudaril, da delo posebnega tožilstva pozorno spremljajo ne le v Makedoniji, temveč v celotni regiji in širše, saj njegov uspeh ne bo le uspeh Makedonije, temveč celotne regije.

So na vaše imenovanje, ki sta ga podprli tako tedanja vladajoča VMRO-DPMNE kot opozicijska SDSM, vplivali tudi Američani?

Niso. Zavzemali so se za premostitev globoke krize, ki so jo povzročile politične stranke. Republiško tožilstvo je že pred tem sodelovalo z ameriškim tožilstvom v okviru projektov, ki naj bi zagotovili vladavino prava tudi v Makedoniji.

Ko so bili v javnosti objavljeni prvi posnetki prisluhov, so se v glavnem znašli na udaru funkcionarji VMRO-DPMNE z Nikolo Gruevskim na čelu, ki je osumljen nezakonitega financiranja stranke, pranja denarja in zlorabe oblasti ...

Po objavi prvih 'bomb', ki so omogočile tudi navadnim ljudem, da se seznanijo z nezakonitimi dejanji, so preiskali največ funkcionarjev tedanje oblasti. Z današnje perspektive lahko vidim, da niso bili edini grešniki. Prisluškovali so številnim ljudem, ne le funkcionarjem vladajoče stranke.

Kaj je prinesla preiskava ministrov DUI, ki so domnevno z visokimi predstavniki v državnih strukturah ali direktorji javnih podjetij sklepali nezakonite posle?

Na začetku smo imeli pri delu veliko težav. Zakon nam je omogočal vlaganje obtožnic do 1. julija 2017. Nismo imeli dovolj časa, da bi obdelali celotno gradivo. Začeli smo preiskovanje kaznivih dejanj, ki so zaradi razkritja prisluhov najbolj odmevala v javnosti. Po podaljšanju mandata smo se lotili tudi drugih preiskav, tako da vodimo številne predkazenske postopke tudi proti članom DUI in vladajoče SDSM. Podoba v javnosti, da so obtoženi samo pripadniki VMRO-DPMNE, ne ustreza realnosti.

Državni organi pod nadzorom VMRO-DPMNE niso hoteli sodelovati s posebnim tožilstvom. Se še spoprijemate z obstrukcijo institucij?

Obstrukcije ni več. Pred dnevi se je Nikola Gruevski udeležil zaslišanja na posebnem tožilstvu. Obdolženi se udeležujejo tudi prvih glavnih obravnav na sodišču.

Je še vedno nujno treba ustanoviti poseben oddelek sodišča?

Nočem se opredeljevati do reform pravosodja, ki so v pristojnosti vlade. Od sodnikov pričakujemo, da se bodo poglobili v obtožnice. Sodišče je sodišče. Spoštujemo vse njihove odločitve.

So torej očitki tožilk Fatime Fatai in Lenče Ristovski posameznim sodnikom, da so v sramoto svojemu poklicu, padli na plodna tla?

Zgodile so se spremembe. Sprejeta je bila prvostopenjska sodba proti bivšemu premieru Nikoli Gruevskemu. Izborili smo si boljši odnos sodišč do posebnega ­tožilstva.

Na tiskovnih konferencah in nastopih na sodišču ste dali vedeti, da nihče ne bo izvzet, niti močni posamezniki in člani bivše ali sedanje vladajoče garniture. Ali ni to misija nemogoče?

Absolutno ne. Po našem delovnem načrtu smo se najprej posvetili preiskavam prisluhov, ki pričajo o velikem kriminalu in korupciji v oblastni strukturi. Prve so na vrsti velike, sledile jim bodo manjše ribe, ki so prav tako prekršile zakon. 

Kako komentirate očitke, da je posebno tožilstvo namesto pravnega postalo politično orožje za kritike trenutne leve oblasti in da se vedete, kot da ste nad zakonom?

Nismo nad zakonom, temveč je prav nasprotno, stoodstotno ga spoštujemo. Kot tožilci posredujemo dokaze sodišču, ki odloča o tem, ali obtožencem dokazujejo očitana kazniva dejanja ali ne. Sodni procesi dokazujejo, da nismo politično opredeljeni, temveč na strani pravice. Sodišče je potrdilo že več kot polovico obtožnic − prav to sodišče, ki pred tem ni hotelo sprejeti niti enega ukrepa, ki smo ga zahtevali od njega. Po prvem krogu, ko so videli dokaze, je zgodba povsem drugačna. Sodniki gledajo drugače na posebno ­tožilstvo.

So glavni dokazi še vedno prisluhi oziroma ali ste pridobili tudi drugo dokazno gradivo?

Sodišče je pred dnevi v kazenski zadevi Trust sprejelo obtožnico, ki bremeni tri podjetja, da so prek javnih naročil nezakonito zaslužila 17 milijonov evrov. V obtožnici smo poleg prisluhov, ki jih je sprejelo sodišče, predložili dodatnih 1560 dokazov, kar ni malo.

So prisluhi zakonito pridobljeni dokazi ali ne?

Prisluhi so zakoniti dokazi, ker so pridobljeni od državnega organa, ki je nezakonito prisluškoval. Po zakonu o posebnem tožilstvu so del pravne ureditve tudi prisluhi.

Ali ni posebno tožilstvo na novinarskih konferencah kršilo osnovnega pravila o domnevni nedolžnosti z objavo imen obtoženih in drugih osebnih podatkov?

Posebno tožilstvo ne bi kršilo nobene evropske konvencije, tudi če bi objavilo imena ljudi v preiskavi. Kljub temu smo previdni in opisujemo samo njihova dejanja, ne pa tudi njihovih imen. Te obtožbe so neutemeljene. Ker so bili prisluhi javno objavljeni, ljudje sami povežejo kazensko zadevo, ki jo obravnavamo, s konkretnimi imeni. Ni nam treba izreči nobenega imena, ker vsi vedo, za koga gre v posameznih primerih.

Po mnenju obtoženih je bila v kazenskem postopku kršena tudi njihova pravica do učinkovite obrambe, ker obrambi niste omogočili dostopa do ­dokumentacije ...

Zagovorniki obtoženih lahko kadarkoli pridejo na posebno tožilstvo in pregledajo vse naše dokaze, kar jih potrebujejo za obrambo svojih klientov. Namesto da bi izkoristili to možnost, se odvetniki raje pritožujejo na sodišču. Dokaznega gradiva ne skrivamo pred nikomer, tudi pred obrambo ne. Odvetniki obtoženih niso prišli niti enkrat na posebno tožilstvo. Čeprav jih pozivamo, ne pridejo.

Ali formalnopravna avtonomija zadostuje za zmago pravice v državi, v kateri so stranke vladale in sodile, zakoni pa obstajali samo zato, da so jih politiki lahko kršili?

Posebno tožilstvo se bori proti zlorabam zakonodaje tudi tako, da vse obravnava kot enake pred zakonom ter si nepristransko in profesionalno prizadeva pridobiti prave dokaze, da bi obtožili krive, in ne nedolžnih. S svojim delom vsak dan znova dokazujemo, da je mogoče preseči preteklo negativno prakso v državi.

So državljani začeli zaupati pravosodju in ali verjamejo, da lahko zmagajo v boju z organiziranim kriminalom in korupcijo?

Če bodo vsi v pravosodju in drugih državnih institucijah opravljali svoje delo po veljavnih pravilih, bodo ljudje začeli verjeti v institucije. Državljani že zaupajo posebnemu tožilstvu, ki se je pokazalo kot profesionalna in nepristranska institucija. Glavne obravnave na sodiščih so javne, tako da lahko vsi vidijo, da posebno tožilstvo na podlagi dokazov kazensko preganja obtožene, stopnja zaupanja ljudi pa se bo še povečala, če bodo tudi sodišča profesionalno opravila svoje delo. Ta hip imamo že dve pravnomočni obsodbi proti osebama, ki sta priznali krivdo in bili v soglasju s tožilstvom pogojno obsojeni. Pričakujem še več priznanj obtožencev.

Tudi od Gruevskega ...

Iskreno upam.

Kdaj bodo obsojene prve velike ribe?

Začeli so se prvi naroki, sodišče pa je rezerviralo po več dni za glavne obravnave proti obtožencem, ki jih kazensko preganja posebno tožilstvo. Razpisalo jih je tudi na krajše roke, kar že priča o tem, da si sodišče želi čim prej končati naše kazenske zadeve. Kdaj jih dejansko bo, je odvisno od sodišča, posebno tožilstvo pa že preiskuje nove ­primere.

Ali lahko Makedonija postane država, v kateri ne bo normalno, da politiki kradejo državljanom, drug drugega amnestirajo in zlorabljajo javne funkcije za osebno bogatenje?

Upam, da bo posebno tožilstvo vse takšne poskuse omejilo in da bodo vsi, ki jih bomo odkrili, tudi kaznovani po naših zakonih.