V Avstriji potekajo predčasne parlamentarne volitve

Ali lahko neodločeni volivci še v zadnjem trenutku poskrbijo za presenečenje?

Objavljeno
15. oktober 2017 10.38
Austria Election
Boris Čibej
Boris Čibej
Dunaj - V severni sosedi bodo danes izvolili novih 183 poslancev, ki bodo v klopeh spodnjega doma avstrijskega zveznega parlamenta sedeli pet let, če se seveda Avstriji ne bodo spet pripetile predčasne volitve.

Javnomnenjske raziskave so napovedovale prepričljivo zmago »nove ljudske stranke«, ki jo vodi 31-letni zunanji minister Sebastian Kurz. A ker so se merilci ljudskega razpoloženja pred zadnjimi predsedniškimi volitvami precej ušteli, ker so pretiravali z ljudsko podporo desničarskim kandidatom, doslej vodilni socialdemokrati na čelu z dosedanjim kanclerjem, 51-letnim Christianom Kernom, ki so jim ankete obetale, da bodo zaostali za drugouvrščenimi svobodnjaki, tik pred dnevom odločitve še niso izgubili upanja. V Avstriji, kjer lahko glasujejo že s 16 leti, ima volilno pravico 6.401.304 prebivalcev, od katerih jih je bilo še minuli teden okoli milijon neodločenih.

A nenadnega preobrata se nadejajo tudi v svobodnjaški stranki pod vodstvom 48-letnega Heinz-Christiana Stracheja, ki jim je po razkritju predvolilnih škandalov v doslej vladajoči socialdemokratsko-ljudski koaliciji začela priljubljenost spet rasti. Ena od zadnjih anket jim je napovedala celo zmago. Sicer pa se je avstrijsko politično prizorišče precej spremenilo že brez današnjih predčasnih parlamentarnih volitev, ki jim je letos spomladi botroval propad velike rdeče-črne koalicije.

Strache je poleg voditelja neoliberalnega Neosa Matthiasa Strolza edini predsednik stranke, ki je ostal isti od prejšnjih volitev pred tremi leti. Takrat zmagoviti socialdemokrati so se prejšnjega voditelja in zveznega kanclerja Wernerja Faymanna »znebili« maja lani, drugouvrščena ljudska stranka pa je po zadnjih volitvah kar dvakrat zamenjala glavo. Nekdanji zunanji in finančni minister Michael Spindelegger se je poslovil že avgusta 2014, njegov naslednik, nekdanji gospodarski minister in podkancler Reinhold Mitterlehner, pa se je poslovil letos maja, ko ga je nasledil Kurz, ki utegne postati novi predsednik zvezne vlade in najmlajši nacionalni voditelj v Evropi.

Kakšna bo nova koalicija?

V parlament se bo po današnjih predčasnih volitvah najbrž prebilo šest strank, tri velike in tri male, ki bodo le za kak odstotek ali dva preskočile štiriodstotni prag. Ljudski stranki so še pred dnevi napovedovali okoli tretjine vseh glasov, a če gre verjeti eni od najbolj svežih raziskav, je tudi na njihovo priljubljenost vplival »škandal« o njihovem domnevnem poskusu podkupovanja socialdemokratskih sodelavcev. Ta napoveduje, da bodo dobili manj kot 30 odstotkov glasov in da jih bodo prehiteli svobodnjaki. Čeprav socialdemokrati še niso izgubili upanja, jim ankete še vedno napovedujejo tretje mesto in pristanek v opoziciji.


Po umazani kampanji danes v Avstriji potekajo predčasne parlamentarne volitve. Foto: AP Pictures

Če bodo seveda držale predvolilne obljube njihovega voditelja Kerna, da bodo postali prvaki opozicije, če se ne bodo spet volilni zmagovalci. Poleg treh velikih bosta poslance obdržali dve že doslej parlamentarni stranki: Neos in Zeleni. Slednji so na prejšnjih volitvah dobili več kot 12 odstotkov glasov, a so jih skoraj pokopali notranji spori, zato bodo danes v napetosti opazovali volilne izide: lahko se namreč pripeti, da sploh ne bodo prestopili volilnega praga. Podoben rezultat pričakuje edina stranka, ki bo prvič vstopila v parlament: Lista Petra Pilza, nekdanjega visokega politika Zelenih, ki je letos poleti užaljeno izstopil in ustanovil svojo stranko.

O tem, s kom bi šli v novo koalicijo, strankarski voditelji niso hoteli preveč govoriti pred današnjimi volitvami. V glavnem so obtoževali svoje nasprotnike, da za hrbtom kujejo povolilne »zarote«. A če merilci javnega mnenja tokrat niso tako udarili mimo kot pred predsedniškimi volitvami, potem bosta najverjetneje novo vlado sestavili dve bolj ali manj skrajno desni stranki: nova ljudska stranka in svobodnjaki. Ko so ti pred 17 leti vstopili v vlado, je Evropska unija prvič uvedla sankcije proti svoji lastni članici.