Tiskane izdaje
Zagreb – Vlade šestih držav – BiH, Srbije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Albanije – so postavile ultimat Hrvaški: »Če v sedmih dneh ne odpravite diskriminacijske odločitve o nadomestilih, s katerimi začenjate drugače obravnavati izdelke iz tretjih držav, bomo uvedli ustrezne protiukrepe.«
To piše v poročilu trgovinskih ministrov, objavljenem po skupnem sestanku v ponedeljek v Sarajevu. Ostro sporočilo je sledilo po tem, ko je začel veljati pravilnik o inšpekcijskem nadzoru in nadzoru usklajenosti sadja in zelenjave s tržnimi standardi na Hrvaškem, ki ga je pred dvema tednoma sredi turistične sezone sprejel kmetijski minister, da bi zaščitil potrošnike. Potrošnike je zaščitil pred »neprimernim sadjem in zelenjavo« iz regije tako, da je naročil strog in precej dražji fitosanitarni pregled. Zdaj je treba namesto dosedanjih 12 evrov plačati neverjetnih 270 evrov, torej je podražitev 2200-odstotna.
Žaljivo vedenje Hrvaške
Države v regiji, predvsem Srbija, ki je hrvaško vedenje označila za žaljivo, so se odzvale že pred sestankom v Sarajevu, zato je zaradi novih predpisov izvoz živil iz Hrvaške v Srbijo dejansko onemogočen. Srbija je naročila laboratorijsko analizo hrvaških živil, na rezultate pa bo treba čakati 30 dni. Preden bodo znani rezultati analize, bosta sadje in zelenjava zgnila ter namesto na trgovinskih policah končala na smetišču. Drugih živil za zdaj ne dobavljajo, pridelovalci in trgovci pa upajo, da bodo zaloge trajale toliko časa, da bodo odpravili pravilnik.
Sporni pravilnik so na prvi pogled sprejeli brez razloga, vendar je bilo pred njegovim sprejetjem slišati žalostinke hrvaških kmetovalcev, zlasti pridelovalcev lubenic. Ti so se med redkimi odkrito razveselili pravilnika in se pri tem niso tako kakor minister Tomislav Tolušić sklicevali na zaščito potrošnikov, ampak so iskreno dejali, »da njihovih izdelkov ne ogrožajo pridelovalci iz Španije in Portugalske, ampak tisti iz sosednjih držav«.
Tolušiću protekcionizem na splošno ni tuj. Pred kratkim je na facebooku poimensko navedel tuje trgovinske verige, ki menda prodajo 90 odstotkov uvoženih pekarskih izdelkov, sadja in zelenjave. Potem ko so mu predstavili dejanske podatke – Kaufland ima več kakor 60 odstotkov, Lidl pa več kakor 50 odstotkov domačih pekarskih izdelkov ter 70 odstotkov sadja in zelenjave –, je osramočeni minister objavo kratko malo izbrisal.
Kmetijska proizvodnja pada
Tolušić zdaj, ko se mora spoprijeti z ultimatom šestih držav, poziva k umiritvi napetosti, ministre teh držav pa vabi na sestanek v Zagreb, da bi odpravili nesoglasja. Tolušić je hotel zaščititi domače nekonkurenčne pridelovalce, vendar je tako pravzaprav zelo škodoval hrvaškim izvoznikom, in to prav v tiste redke države, s katerimi ima Hrvaška pozitivno bilanco. Hrvaški izvozniki in hrvaška gospodarska zbornica so zato pozvali k ponovnemu premisleku o odločitvi, zaradi katere so v dveh tednih vrnili samo dva tovornjaka lubenic in od katere je več škode kakor koristi.
Težav hrvaške kmetijske proizvodnje gotovo ne bo rešil novi pravilnik. Proizvodnja iz leta v leto pada in je cenovno nekonkurenčna kljub velikim subvencijam, katerih vrednost je v zadnjih desetih letih presegla 6 milijard evrov. Toda ker jih ne izplačujejo glede na količino izdelkov, ampak glede na velikost »obdelane« zemlje, neredko končajo v žepu tistih, ki nimajo nič s kmetijstvom. O tem se je pred kratkim prepričal tudi Tolušić, ko je namesto subvencioniranega nasada orehov naletel na nedotaknjeno močvirje.
Tolušiću je z nepremišljeno in prenagljeno odločitvijo vsaj za kratek čas – pravilnik verjetno ne bo več dolgo veljal – uspelo združiti do zdaj močno sprte države na jugovzhodu Evrope. Pa tudi upravičiti dvome tistih, ki se vse bolj sprašujejo, ali je bil cilj vstopa v Evropsko unijo izboljšati življenjske razmere na Hrvaškem ali zagreniti življenje sosedom. Po kupni moči je za Hrvaško samo Bolgarija, zato se za zdaj vsaj po rezultatih zdi, da bolj drži druga možnost.
