Z dialogom nad večstoletno sovraštvo med Srbi in Albanci

Bruseljski dialog Beograda s Prištino, ki je na mrtvi točki, bo potekal na predsedniški ravni. Nova faza dialoga naj bi rešila­ zgodovinsko vprašanje med Srbi in Albanci. S tem ciljem je srbski predsednik Aleksandar Vučić spodbudil široko javno razpravo o Kosovu.

Proces normalizacije odnosov med državama v okviru bruseljskega dialoga se je zataknil tako zaradi vrste incidentov kot volitev v obeh državah. Po pričakovanjih Bruslja se bo nova faza dialoga začela, ko bo oblikovana nova kosovska vlada. Dialog ter normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino sta pogoj za napredek Srbije in Kosova na poti v Evropsko unijo.

Dogovor bi približal državi EU

Na neformalnem srečanju, ki ga je gostila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, sta se Aleksandar Vučić in kosovski predsednik Hashim Thaçi dogovorila o zadnjih korakih implementacije doseženega sporazuma o pravosodju. Predsednika sta potrdila, da bosta državi v celoti implementirali sporazum 17. oktobra. Na ta dan bodo sodniki, tožilci in drugo osebje vključeni v kosov­sko pravosodje. To bo pomenilo, kot je zapisala tiskovna predstavnica evropske komisije Maja Kocijančič, da bo pravičnost vzpostavljena na celotnem Kosovu in predvsem na področju Kosovske Mitrovice. Strani sta napovedali tudi odprtje mostu na reki Ibar, ki deli albanski in srbski del Kosovske Mitrovice, do konca leta, Vučić pa je ugotovil, da Priština ni naredila nič za pospešitev oblikovanja skupnosti srbskih občin na Kosovu.

Po srečanju je Thaçi poudaril, da bi nova faza dialoga morala pripeljati do končnega dogovora, s katerim bi se končalo večstoletno sovraštvo, Srbijo in Kosovo pa bi približal EU. Po njegovih besedah državljani obeh držav potrebujejo končni dogovor, ki bo omogočil državama napredek na poti v evropske integracije. Thaçi je tudi prepričan, da bodo na Kosovu kmalu oblikovali novo vlado in parlament. Politike v Prištini je tudi Bruselj pozval, da po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so bile že 11. junija, čim prej oblikujejo vlado. Da so začeli pogovore o dolgoročnejših odnosih med Srbi in Albanci, je poudaril tudi Vučić, ki vidi priložnost za rešitev zgodovinskega vprašanja med Srbi in Albanci. Ta bi veliko pomenila tako Beogradu kot Prištini, je poudaril srbski predsednik. Čeprav ni velik optimist, je sklenil, da morajo izkoristiti priložnost, ker je zaradi prihodnosti vredno poskusiti.

Priprava na priznanje Kosova

Na njegov poziv k širokemu javnemu dialogu o kosovskem problemu se je odzvala tako pozicija kot opozicija, pripravljenost na pogovor med opozicijskimi strankami pa sta izrazili le Demokratska stranka Srbije in zunajparlamentarno Narodno svobodnjaško gibanje. Čeprav je Vučić poudaril, da bo prisluhnil vsem, tako akademikom, cerkvi, zgodovinarjem, politikom kot navadnim ljudem, ne da bi jim vnaprej vsiljeval svoje mnenje, je večina opozicijskih strank ocenila, da Vučić samovoljno odloča o vsem v državi, zgodovinsko odgovornost za rešitev kosovskega vprašanja pa bi rad porazdelil, ker pripravlja javnost na priznanje Kosova.

Po Vučićevem mnenju je notranji dialog o Kosovu odločilen za prihodnost Srbije in srbskega naroda. Čas je, da Srbi nehajo tiščati glavo v pesek, temveč poskušajo biti realni in ohranijo, kar imajo, namesto da čakajo, da jim bo padlo v naročje, kar so že zdavnaj izgubili. Prvi ga je podprl koalicijski partner Ivica Dačić, ki se je zavzel za sprejemljivo rešitev namesto poveličevanja vnaprej izgubljenih bitk ali dviga rok od Kosova. Podprli so ga tudi njegovi naprednjaki in prvak Srbskega gibanja obnove Vuk Drašković, ki si bo prizadeval, da Kosovo ne bo več simbol smrti in poraza, temveč boja za življenje in zmago tuzemeljske in ne nebeške Srbije.

Vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj se je zavzel za zamrznitev dialoga s Prištino, vključitev Rusije, prekinitev pogajanj o vstopu v EU in vrnitev kosovskega vprašanja v Združene narode. Po mnenju nekaterih pravnikov mora Kosovo ustavnopravno ostati del Srbije, kot je določeno s preambulo srbske ustave, ker je to rdeča črta, ki jo lahko prestopijo le državljani z večinsko izraženo voljo na referendumu, ne pa posamezni politik ali politična opcija.