Tako drobcene, pa tako škodljive za zdravje

Bivalne prostore pred plesnijo trajno zaščitimo z vgradnjo prezračevalnega sistema.

Objavljeno
11. junij 2019 07.00
Posodobljeno
11. junij 2019 07.00
Če se je plesen že razbohotila, bo potreben zahtevnejši poseg. Foto Shutterstock
Zdravje je lahko ogroženo tudi zaradi neustreznega bivalnega ali delovnega okolja. Na primer zaradi plesni. V naših bivališčih po ocenah domuje vsaj sto različnih vrst plesni. Nastanejo zaradi previsoke relativne vlažnosti prostora, še posebej če je stavba nepravilno zgrajena (če omogoča toplotne mostove) ali če nam kje zamaka.

Vodo oziroma vlago v okolje sproščamo tudi sami. Štiričlanska družina v enem dnevu z znojenjem, dihanjem, kuhanjem in obratovanjem gospodinjskih strojev »spusti« v zrak od deset do petnajst litrov tekočine. S tem vlažnost zraka hitro preseže priporočene vrednosti (od 35 do 70 odstotkov, optimalno pa 50 odstotkov) in okolje postane gostoljubno za plesni, mikroskopsko majhne glive v številnih različicah.

Pred škodljivimi posledicami vlage in plesni se zavarujemo s prezračevanjem prostorov, tudi pozimi.

Alergijske reakcije


Kako vplivajo na zdravje, smo vprašali dr. Mihaelo Zidarn z univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo na Golniku. Povedala je, da se imunski sistem na plesen najpogosteje odzove z alergijo, senenim nahodom ali alergijsko astmo, pri osebah s slabšo odpornostjo pa celo z okužbo: »Izpostavljenost plesnim v bivalnem ali delovnem okolju povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti, alergijski atopijski dermatitis, astmo, pa tudi prebavne težave. Plesen draži membrane očesne veznice, nosne sluznice in žrela, prav tako povzroča glavobol in utrujenost. Manj pogosti obliki sta alergijska bronhopulmonalna aspergiloza in ekstrinzični alergijski bronhioloalveolitis. Zaradi plesni najpogosteje zbolevajo otroci; pri njih je tveganje za razvoj astme za 1,5 do 2,2-krat večje kot pri vrstnikih, ki bivajo v primernem okolju.«

Raziskave kažejo, da v najhujših oblikah plesen povzroči poškodbo in odpoved notranjih organov. Privede lahko do poškodb ožilja, notranjih krvavitev in poškodb kože – koprivnice, srbečice, občutljivosti kože. Del stroke meni, da lahko celo oteži zanositev.
Štiričlanska družina sprosti v zrak od 10 do 15 litrov vode na dan.

 

In kaj storiti, da bi se zavarovali pred škodljivimi posledicami? Ključno je prezračevanje prostorov, tudi pozimi. Temu pa po mnenju Mihaele Zidarn namenjamo premalo pozornosti, saj se marsikomu zdi predvsem energetsko sporno. »Samo nagibno odprta okna so premalo, ker se pri tem izmenja premalo zraka. Kvaliteten zrak v prostoru zagotovimo s prezračevanjem, vsaj trikrat na dan po dve do štiri minute, tako da na stežaj odpremo vsa zunanja in notranja vrata in okna ter naredimo prepih.«

50 odstotkov

znaša optimalna zračna vlaga v prostoru, priporočena pa je od 35- do 70- odstotna.


Če se je plesen že razbohotila, bo potreben zahtevnejši poseg: odprava vzrokov, ki bo odvisna od tega, ali gre za kapilarno ali kondenzno vlago. »Dolgoročno se bomo nadloge znebili le tako, da odkrijemo in saniramo vzroke za nastanek. Najbolje je, da objekt pregleda strokovnjak, ki bo na podlagi izmerjene stopnje vlage, vzrokov navlaževanja, konstrukcijske zasnove in namembnosti prostorov predlagal najustreznejšo sanacijo,« sklene Zidarnova.


Vgrajeno in stalno prezračevanje


Prav energetska sanacija stavbe je pogosto razlog za razvoj ali razmah plesni. Večina predvsem večstanovanjskih hiš v Sloveniji je dotrajanih in energijsko potratnih, zato lastniki hitijo menjati okna, kritino in izolirajo fasado. Ponudniki materiala naravnost tekmujejo, kdo bo izkazal popolnejšo zrakotesnost. Ne oziraje se na to, da mora tudi hiša – dihati. Kot če bi si človek nataknil polivinilasto vrečko na glavo. Posledice so vidne zelo hitro: na oknih se začne nabirati kondenz, iz sprva majhnih pikic se razraste plesen, ki se širi v prostor in v človekova dihala.
Imunski sistem se na plesen najpogosteje odzove z alergijo.

Lastnik, ki v energetsko sanacijo vloži precej denarja, seveda pričakuje, da se mu bo naložba z manjšo porabo energije povrnila. Tako ni pričakovati, da bo dovolj pogosto (večkrat na dan) na stežaj odpiral okna in ustvarjal prepih, ker bo s tem prostore pozimi shladil, poleti pa pregreval. Zmagovalna kombinacija pri obnovi stavbe zato predvideva še tretje opravilo, vgradnjo prezračevalnega sistema.

image
Od nabiranja kondenza do plesni je samo korak. Foto Shutterstock


»V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji z vgradnjo prezračevanja sodelovali pri okoli 10.000 sanacijah,« pravi Milan Kuster, direktor in lastnik podjetja Lunos, ki je specializirano za decentralne prezračevalne sisteme. V razvitih državah je pri energetski sanaciji vgradnja prezračevalnega sistema obvezna, pri nas pa smo še zelo daleč od tega, ugotavlja sogovornik, celo pri novogradnjah to ni samoumevno. Dogaja se, da projektanti ne predvidijo prezračevalnih naprav niti pri nizkoenergijskih hišah, in potem je treba komaj dobro zgrajen objekt znova »luknjati«.

Pri Lunosovem prezračevalnem sistemu, ki so ga pred desetletjem razvili skupaj s strokovnjaki Inštituta Jožefa Stefana in
Sanacija bo učinkovita, če bo vključevala tudi prezračevalni sistem.
inženirji istoimenske matične nemške družbe, se zrak skozi prezračevalni jašek ali cev v zunanjem zidu izmenjuje v 60-sekundnih intervalih, v prostor prihaja svež zrak brez prepiha, neslišno, v cevi se prefiltrira skozi navadne pralne ali protialergijske filtre po principu rekuperacije.

Rezultat je ugodna mikroklima, »prostor, v katerem človek lahko biva zdravo in se dobro počuti«. Nezdrav je namreč tudi presuh zrak, na dobro počutje pa vplivajo še temperatura zraka, hitrost gibanja zraka, temperatura sten in količina kisika.