Kakšni so sodobni pristopi in priložnosti za aktivacijo zaposlenih

V Kristalni palači v BTC je potekala konferenca, na kateri so strokovnjaki razpravljali o tem, kako doseči zadovoljstvo in zdravje pri zaposlenih.

Objavljeno
24. september 2019 06.00
Posodobljeno
24. september 2019 15.17
Poslovna konferenca: Sodobni pristopi in priložnosti za aktivacijo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Marjana Kristan Fazarinc, Brigite Ferlič Žgajnar
Marjana Kristan Fazarinc, Brigite Ferlič Žgajnar
Ljubljana – Medijska hiša Delo z današnjo poslovno konferenco z naslovom Sodobni pristopi in priložnosti za aktivacijo v Kristalni palači v Ljubljani zaključuje večmesečni projekt Zdravje­ 2019, v okviru katerega smo ob torkih v časopisu Delo in vsak mesec v prilogi Super50 ter na spletnih straneh izpostavljali aktualne smernice s področja­ zdravja­ in preventive. Obenem smo predstavljali dostop­nost do zdrav­stvenih storitev, izzive­ in priložnosti v diagnostiki ter zdrav­ljenju bolezni in raziskovalne dosežke ter inovacije, s katerimi se ustvarjajo nove in dostop­nejše možnosti zdravljenja za bolnike.



image
Andrej Kren, glavni direktor medijske hiše Delo. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Andrej Kren, glavni direktor medijske hiše Delo, je ob odprtju konference poudaril, da so zdravje posameznika, planeta in delovnega okolja čedalje bolj pomembne vrednote. »Podjetja promovirajo pomembnost in spodbujajo zaposlene k zdravemu načinu življenja in skrbi za dobro psihično in fizično kondicijo.« Pri tem je poudaril, da samo zdravje zaposlenih ni dovolj in da potrebujemo tudi učinkovit zdravstveni sistem. 

image
Simona Repar Bornšek, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Simona Repar Bornšek, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je spregovorila o staranju prebivalstva: »Živimo dlje, kar je dobro, a hkrati to prinaša vrsto izzivov, v katere bo treba zagristi.« Po njenih besedah smo skrb za lastno zdravje v Sloveniji uvrstili na prednostna področja. Imamo eno najnaprednejših tobačnih zakonodaj, projekte za krepitev preventive, za spodbujanje zdravega načina prehranjevanja (manj soli, manj sladkih pijač ...). »Skrb za dobro zdravje in učinkovito skupnost ne more biti le na ramenih zdravstvenega sistema, soodgovorni smo vsi,« je izpostavila državna sekretarka. Sodgovornosti se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje, zato sodelujejo pri številnih projektih, pri čemer imamo po njenem še veliko možnosti za izboljšave. Repar Bornškova poudarja, da digitalizacija, inovativna zdravila in nova zdravstvena tehnologija predstavljajo veliko priložnost za doseganje boljšega zdravja. 
 

Dobre prakse


image
Stjepan Orešković, predsednik Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks in direktor Kolaborativnega centra WHO za strateške informacije. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Prof. dr. sc. Stjepan Orešković, predsednik Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks in direktor Kolaborativnega centra WHO za strateške informacije, je med drugim odprl vprašanje, ali je zdravje človeškega kapitala pomembnejše od finančnega ter kaj sta zdrava korporacija in zdrava korporativna kultura ter kako to dosežemo. Po njegovih besedah lahko uspeh vsakega posameznika merimo tudi s tem, da se vprašamo, na koliko ljudi v okolju je vplival na pozitiven način. Izpostavil je, da je pomembno dandanes voditi podjetja na način, da so zaposleni srečni, da so odnosi med njimi zdravi in vrednote pozitivne. Pri tem ne smemo pozabiti, da zadovoljstvo pri delu vpliva tudi na primer na vzpostavljanje odnosov s kupci, kreativno razmišljanje, mentoriranje in kreiranje ugodnega delovnega okolja. Pri tem je izpostavil primer Steva Jobsa, ki je doživel razsvetljenje šele, ko je zbolel za rakom; in takrat je začel razmišljati o podjetju na drugačen način, razumel je, zakaj so ljudje in njihovo zdravje pomembni.

Orešković je še poudaril, da znaša donos vsakega investiranega dolarja v korporativni wellness program kar 3,6 dolarja. Obenem je še predstavil zgodbo grabežljivega ameriškega farmacevtskega velikana Purdue Pharma & Sacler Family, ki se je 16. septembra zrušil pod poplavo tožb zaradi svojega zloglasnega proizvoda oxycontin. Tožbe zaradi njegovega zdravila proti bolečinam, ki povzroča odvisnost, je namreč vložilo več tisoč posameznikov in več zveznih držav ZDA. Podjetje pa še vedno zavrača obtožbe, da je prikrivalo resne posledice oxycontina, ki povzroča odvisnost. Zaradi epidemije z opioidi v ZDA vsako leto umre 47.600 ljudi, kar 2,1 milijona ljudi pa ima težave zaradi zasvojenosti z opioidi.

Predstavil je še primer izvršnega direktorja podjetja Alcoa Paula O'Neilla, ki je na svoji prvi novinarski konferenci dejal, da bo razmišljal o le eni stvari, poškodbah delavcev in varnosti pri delu. Alcoa je v manj kot enem letu postala zgodba o uspehu, saj je transformiral podjetje in začel spreminjati navade samo pri eni stvari, tj. varnosti pri delu. Orešković predlaga, da bi ministrstvo za zdravje uvedlo tako imenovane nacionalne nagrade za zdravje, s katerimi bi nagrajevala podjetja, ki najbolje skrbijo za svoje zaposlene in njihovo zdravje ter zdravo delovno okolje.
 

S promocijo zdravja do aktivacije neaktivnih zaposlenih


image
Robert Hribar, direktor službe Zdravje, varnost in okolje, Lek d.d. Foto Voranc Vogel/delo

Robert Hribar, direktor službe Zdravje, varnost in okolje v Leku, je predstavil izkušnje pri motiviranju zaposlenih in preventive zdravja. Namen promocije zdravja je po njegovih besedah spodbuditi neaktivne zaposlene k spremembi življenjskega sloga, zmanjšanje tveganj za bolezni, za boljšo zbranost, pozitivno naravnanost in čuječnost, za hitrejše okrevanje po nezgodah in reševanje zdravstvenih težav zaposlenih. Kot pravi, je pomanjkanje motivacije povezano z nepravilno izbiro telesne aktivnosti.

Zato je strategija v Novartisu sestavljena iz fleksibilnosti, dobrega počutja, dobrega delovnega okolja in trajne visoke učinkovitosti. Vzvodi za to pa so pozitivna naravnanost, prehrana, gibanje in obnovitev/regeneracija. Zaposlenim ponujajo veliko aktivnosti, ki podpirajo te štiri stebre.

Med drugim izvajajo izobraževanja zaposlenih o temeljnih postopkih oživljanja ter delajo posebne programe za posebne skupine ljudi. Kar 65 odstotkov zaposlenih jim je potrdilo, da jih motivira tudi to, da jih merijo, ker se tako pokažejo učinki. Zaposlenim subvencionirajo polletne/letne karte v fitnesih in podobno, saj si želijo, da ni to samo enomesečna dejavnost, ampak skozi vse leto. Sodelujemo tudi s profesionalnimi kineziologi in tudi to je motivacija za ljudi, da radi delajo pri nas, pravi Hribar.

Po njegovih besedah je treba planirati našo energijo skozi dan, pri tem pa so pomembni cilji in njihovo spremljanje. »Ena ura na dan je samo štiri odstotke vašega časa na dan, zato naredite nekaj zase, če tega seveda že ne počnete,« še pravi Hribar.
 

Učinki neustrezne prehrane vidni šele čez leta
 

image
Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko je predstavila pomembnost ustreznih prehranskih navad zaposlenih za delodajalce. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko je predstavila pomen ustreznih prehranskih navad zaposlenih za delodajalce. »Na prehrano pogosto pozabljamo, saj učinki neustrezne prehrane niso pogosto vidni takoj, ampak šele čez leta ali desetletja,« je poudarila in dodala, da so med dejavniki tveganja, ki povzročajo smrt, na prvem mestu tveganja, ki prihajajo z neustrezno prehrano. Pri tem je spomnila še na naraščanje bolniških odsotnosti v Sloveniji, katerih število je po podatkih NIJZ po letu 2014 začelo strmo naraščati. V letu 2017 je bila bolniška odsotnost za šest odstotkov večja kot v dveh letih prej. Po besedah Lavriše se da z ustrezno prehrano preprečiti ali uravnavati številne bolezni.

Debelost je izredno pogosta bolezen sodobnega časa, spremljajo pa jo tudi druge zdravstvene težave, od visokega krvnega pritiska in večjega tveganja za kap do sladkorne bolezni. Še posebej nevarna je trebušna debelost okoli pasu, kjer se nalaga maščoba. Pogosta tegoba je tudi povišan holesterol, ki nastane zaradi preveč nezdravih maščob in mesa. Tegoba je tudi visok pritisk, znano pa je, da Slovenci pojemo preveč soli. Pogosta sodobna bolezen je tudi rak, zaradi premalo antioksidantov, preveč nezdrave hrane, premalo vlaknin; pa tudi žolčni kamni. Zaradi neustrezne prehrane začne primanjkovati določenih hranil, na primer vitamina D, železa, B12. Takojšnji učinek neustrezne prehrane je utrujenost, pomanjkanje motivacije za delo, zato morajo biti tudi obroki med delovnikom takšni, da boste imeli še naprej energijo za delo.

image
Za lastno konkurenčnost na trgu dela bo vsak posameznik lahko poskrbel predvsem, če bo v dobri psihofizični formi. FOTO: Jure Eržen/Delo

Naša energija izhaja iz tega, kar zaužijemo, še pravi Živa Lavriša in dodaja, da programi izobraževanja o prehrani na delovnem mestu lahko učinkovito pomagajo do pozitivnih sprememb, da si zaposleni znajo urediti prehrano znotraj delovnega časa in na splošno. Primeri študij vpliva načina prehranjevanja zaposlenih so na primer na Irskem pokazale, da so zaradi predebelih zaposlenih začeli izgubljati precej denarja, in sicer zaradi izgube produktivnosti, kar 865 milijonov evrov v letu 2009. Poleg tega so naraščali stroški zaradi odsotnosti z dela, zato so se odločili za promocijo zdravja na delovnem mestu.
 
Učinki izobraževanj zaposlenih o zdravem načinu prehranjevanja so vidni, še pravi in navede: boljše razumevanje načrtovanja prehrane, uživanje več sadja in zelenjave, zmanjšanje uživanja maščob, znižanje vrednosti holesterola v krvi, večje sodelovanje in podpora med sodelavci. »Zakaj prav promocija zdravja na delovnem mestu? Ker zaposleni tu preživijo velik del časa, večja je motivacija, obenem pa tudi posreden vpliv na družine zaposlenih,« pravi Živa Lavriša. Tudi WHO podpira, da bi podjetja morala vzpostaviti ravnovesja med cilji organizacije in zdravjem zaposlenih, zato je treba ustvarjati zdrava delovna okolja. Zdrav, zadovoljen in motiviran zaposleni je namreč ključen za dobro delovanje organizacije.
 

Posel smo ljudje


O tem, kako lahko le zdravi, zadovoljni in motivirani zaposleni zagotavljajo ključ do uspeha podjetja je govorila Nataša Hajdinjak, članica uprave Prve osebne zavarovalnice. »Posel smo ljudje,« je izpostavila. Za podjetje, ki želi v tržno naravnani družbi uspeti in rasti ter pridobiti ali obdržati vrhunsko usposobljeni kader, rešitev predstavljajo ukrepi, s katerimi je mogoče posameznika ustrezno razbremeniti, je povedala Hajdinjakova. Novodobna poslovna organizacija mora zato po njenem graditi na korporativnem velnesu, ki spodbuja dobro počutje, pogum, kreativnost in razvoj posameznika. »Gleda izven okvirjev delovnega mesta na doprinos na drugih področjih življenja.«

Opozorila je še, da bi moral vsak posameznik znati oceniti svoje finančno stanje in zmožnosti ter izdelati finančni načrt za izpolnitev posameznih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, predvsem pa poskrbeti tudi za svojo starost.

image
Na okrogli mizi Zdravi in zaposleni - zadovoljni zaposleni – nujna politika odličnih podjetij,so sodelovali prof. dr. Stjepan Orešković, Janez Krajnc iz Prve osebne zavarovalnice in dr. Ticijana Prijon iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Udeleženci dopoldanske okrogle mize, Stjepan Orešković, predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice, Janez Kranjc in dr. Ticijana Prijon iz Nacionalega inštituta za javno zdravje Ljubljana, so soočali mnenja na temo: Zdravi zaposleni – zadovoljni zaposleni. Porast bolniških odsotnosti je ogromna, zato je treba po mnenju Oreškovića s podatkovno analizo poskusiti ugotoviti, kaj se dogaja in kako bi bilo mogoče probleme rešiti: »Razpon med najboljšimi primeri in najslabšimi je zagotovo ogromen.«
Zdravnica Prijonova je pojasnila, da so že začeli s proučevanjem podatkovnih baz in da iščejo vzroke, da bodo lahko našli rešitve. Glede absentizma so v Sloveniji velike razlike med regijami. Zato na NIJZ pripravljajo regijska srečanja na katerih bodo s sodelovanjem stroke in gospodarstvom izluščili glavne težave. Prijonova je izpostavila še razlike med gospodarstvom in javnim sektorjem. V slednjem je absentizem za 240 odstotkov višji kot v gospodarstvu, kjer pa bolniška odsotnost traja dlje. Slovensko zdravstvo kot celota ni tako slabo, je dejal Janez Krajnc in kot glavno težavo izpostavil čakalne dobe in posledično daljše bolniške odsotnosti. »Zato smo zavarovalnice pristopile k produktu, s katerim zagotavljamo zavarovancu obisk zdravnika specialista v največ 10 dneh.« Po nekaterih ocenah naj bi bilo za tovrstno možnost pri zavarovalnicah zavarovanih okoli 50.000 Slovencev.
 

Zdrava pamet v digitalni dobi


image
Red. prof. George Crooks, direktor škotskega nacionalnega inovacijskega središča za digitalizacijo zdravstva in zdravstvene oskrbe. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Profesor George Crooks, direktor škotskega nacionalnega inovacijskega središča za digitalizacijo zdravstva in zdravstvene oskrbe, je med drugim poudaril, da so izobraževali svoje politike, da ima digitalna tehnologija potencial za spremembe zdravstvenega in socialnega varstva. Dejstvo je, da nove tehnologije in digitalne rešitve v zdravstvene storitve in oskrbo vpeljujemo prepočasi. Do leta 2030 bomo soočeni s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, zato bomo morali usposobiti svoje državljane, da bodo lahko sami pri sebi doma opravili osnove stvari oziroma sami upravljali s kroničnimi boleznimi, kot so diabetes, visok krvni tlak in podobno. Svet se nenehno spreminja, tako tudi naše življenje. Ljudje morajo ostati povezani, zato mora biti tudi zdravstvo in oskrba orientirana na posameznika.

V zdravstvu uporabljamo digitalne tehnologije za izboljšanje varnosti in učinkovitejše zagotavljanje zdravstvenih storitev. Meritve se lahko naložijo v aplikacijo za mobilni telefon, lahko pa se po besedah Crooksa podatke pošlje neposredno zdravniku. Državljanom moramo dati orodja, da bodo imeli boljše pogoje za delo in življenje ter oskrbo. Tehnologija pa ne bo nadomestila zdravnikov ali medicinskih sester, je bojazen nekaterih ovrgel prof. Crooks in še dodal, da so prav zdravstveni delavci znani po tem, da počasi sprejemajo tehnološke novosti. Obenem je predstavil koncept Oskrbe 4.0, ki v središče postavlja posameznika in mu s pomočjo tehnologije omogoči po meri prilagojeno nego v domačem okolju.

 

Pravočasno preprečiti


image
Marko Bitenc. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Da je bolje pravočasno preprečiti kot preprosto zdraviti, je med drugim izpostavil Marko Bitenc, torakalni kirurg. Odrasli človek preživi približno tretjino časa dneva na delovnem mestu, tretjino časa naj bi spal in s tretjino časa pretežno razpolagal sam. Pri tem pa je pomembno zavedanje, da so vse tri tretjine časa (ne)posredno povezane in odvisne tudi glede obolevnosti. In dedni dejavniki tveganja za razvoj bolezni vplivajo na človeški organizem v vseh treh tretjinah časa, pravi Bitenc.

Znanstveno je dokazano, da raki lahko rezultirajo tudi iz slabega dela dneva, ki ga namenjamo spanju. Na zdravstveno stanje posameznika vpliva: delovno okolje in prosti čas (tako aktivni kot počitek), dedni dejavniki, ter fizikalni in psihični dejavniki. Kumulativni vpliv različnih dejavnikov je eksponenten, kar pomeni, da stres na delovnem mestu lahko povzroči poslabšanje stanja. »Na določene dejavnike žal ne moremo vplivati, določenim se pa lahko izognemo,« pravi Bitenc. Potrebna je celovita skrb za zdravje, pravilno prehranjevanje, telesna dejavnost, kakor tudi počitek, ki je zelo pomemben in se tega ne zavedamo dovolj, ne smemo pa prezreti niti dinamičnega ravnotežja s samim seboj in okolico. »Če se želimo aktivno posvečati minimaliziranju dejavnikov tveganja vsakega posameznika, ga moramo najprej ustrezno oceniti,« še pravi Bitenc. Pri tem je omenil še absentizem, letno v Sloveniji več kot 10 milijonov delovnih dni. Zato je za promocijo zdravja na delovnem mestu treba vlagati.
 
image
Krzysztof Nojszewski, direktor za Slovenijo, podružnica Novartis Pharma Services. Foto Voranc Vogel/delo

O tem, kakšna je kultura v organizaciji z visoko učinkovitostjo, je govoril Krzysztof Nojszewski, direktor za Slovenijo, podružnica Novartis Pharma Services. Kultura vpliva na uspešnost organizacije, na kvaliteto in kvantiteto inovacij, ki jih razvija ter na motivacijo zaposlenih. Če sodelavci dobro sodelujejo, bodo rezultati boljši. Kot meni Nojszewski, je dobra in ustrezna kultura osnova za vse - predstavlja korenine za uspeh vaše organizacije. A kako implementirati kulturo in spremembe povezane z njo? Začeti mora nadrejeni, ki je osnovni promotor kulture. Zato naj bodo vodilni manj ukazovalni - šefovski in se čim bolj približajo ljudem, njihovim problemom. Medtem, ko pozna top menedžment le 4 odstotke težav v organizaciji, poznajo navadni delavci vse. Zato je za začetek sprememb ključna komunikacija. Le s pomočjo pristnih stikov s podrejenimi lahko vodilni menedžment začuti pravi utrip organizacije in prilagodi ukrepe, ki vodijo do izboljšav.

image
Okrogla miza: Digitalna orodja in storitve v zdravstvu - podpora k varni in /ali učinkoviti zdravstveni oskrbi? Foto Voranc Vogel/delo

 

Do spremembe le s pritiski pacientov


Na popoldanski okrogli mizi so mnenja o digitalnih orodjih in storitvah v zdravstvu kot podpori k varni in/ali učinkoviti zdravstveni oskrbi soočali prof. George Crooks, direktor podjetja Better Tomaž Gornik, nekdanji minister za zdravje, sedaj pa mednarodni svetovalec Dorijan Marušič. Slovenija med državami EU posebej dobro zagotavlja dostop do odprtih podatkov in eZdravja; po uporabi storitev eZdravja se je zavihtela na šesto mesto. Po uporabi eRecepta smo na tretjem mestu, saj tega uporablja 98 odstotkov slovenskih splošnih zdravnikov, povprečje v EU pa je 50 odstotkov. In na vprašanje, zakaj v Sloveniji ne pridemo do preboja na področju e-Zdravja, je Marušič poudaril, da je potrebno uravnotežiti politiko, potrebe ljudi in nacionalno rešitev, ki je všečna in na nek način zelo preprosta. »Ko se približuješ obdobju staranja, se vprašaš kako, da v zdravstvu ne moremo narediti tega preboja na področju digitalizacije. Vse se namreč da v manjših okoljih, je pa potrebna velika voljna odgovornih in uporabnikov, potrebno je pa imeti tudi neko strategijo, obenem pa vzpodbujati uporabnike in pustiti izvajalcem veliko več prostora«, pravi Marušič. Obenem je poudaril, da ima vsak peti uporabnik na mobilnem telefonu kakšno zdravstveno aplikacijo, nov izziv pa je, kako zagotavljati preverljivost in kakovost vseh digitalnih rešitev na področju zdravstva.

Tomaž Gornik, direktor Better by Marand, ki je z referenčnim projektom slovenskega eZdravja nazadnje uspelo na razpisu na Malti, kjer bodo uvedli nacionalni program digitalizacije zdravstva, pa je med drugim poudaril, da bo do sprememb prišlo le s pritiski pacientov, Dolgoročno tako ni pomembno, katere aplikacije bodo izbrane za zdravstvo neke države, pomembno je, da bodo podatki v obliki, ki ni odvisna od nobenega ponudnika aplikacij. Zdravstvo potrebuje različne aplikacije, ne potrebuje pa tega, da vsaka aplikacija shranjuje podatke, ki so podlaga za odločanje, po svoje, še pravi Gornik. V sposobnost tehnološkega dela v Sloveniji ne gre dvomiti,  smo pa šibki pri drugih faktorjih. »Mi lahko ponudimo rešitev, ne moremo pa uvesti sprememb, ki so potrebne za uvedbo teh rešitev. Problem je seveda tudi financiranje zdravstva,« pravi Gornik.
 
Crooks pa je na vprašanje, kako se lahko Slovenija spopade z izzivi na področju eZdravja in informatizacije celotnega zdravstva, odgovoril, da je to težka naloga, saj bo potrebno spremeniti kulturo vsakega posameznika, potrebna je podpora politikov in pa predvsem volja za spremembe. Crooks je še dodal, da je potrebno dobro vodstvo na ministrstvu in vlado, ki bo sprejela eno ali dve težki odločitvi, kaj je najnujnejše in najbolj potrebno za vsakega posameznika, in se jih tudi držala. »Treba se je odločiti, kaj vam je najpomembnejše. Pomembno je varovanje osebnih podatkov, pa tudi izmenjava podatkov med zdravniki, saj ljudje ne želijo petkrat ali šestkrat razlagati eno in isto zgodbo različnim zdravnikom. To ni težko narediti, treba se je le odločiti,« je zaključil Crooks.