Zdravje temelj kakovostnega življenja

Danes začenjamo nov projekt Zdravje 2019, v okviru katerega bomo do 24. septembra odpirali aktualne zdravstvene tematike.

Objavljeno
21. maj 2019 06.00
Posodobljeno
22. maj 2019 14.32
Za krepitev in ohranjanje svojega zdravja ima pomembno vlogo tako vsak posameznik kot tudi okolje, v katerem delamo in živimo. FOTO: Shutterstock
Zdravje je naše največje bogastvo, zato tudi medijska hiša Delo letos začenja nov projekt Zdravje 2019, v okviru katerega bomo vsak torek v časopisu Delo, na dosedanji strani Generacije+, in vsak mesec v prilogi Super50 ter na spletnih straneh med drugim izpostavljali aktualne smernice s področja zdravja in preventive. Prav tako bomo predstavljali dostopnost do zdravstvenih storitev, izzive in priložnosti v diagnostiki in zdravljenju bolezni, ter raziskovalne dosežke in inovacije, s katerimi se ustvarjajo nove in dostopnejše možnosti zdravljenja za bolnike. Projekt bomo zaključili s poslovno konferenco, ki bo 24. septembra v Ljubljani.

Zdravje je temelj kakovostnega življenja in ena izmed najvišjih vrednot vseh nas, pri njegovem ohranjanju in krepitvi pa ima pomembno vlogo tako vsak posameznik kot tudi okolje, v katerem delamo in živimo. Osrednji družbeni cilji države in gospodarstva bi morali biti dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Rezultati Eurobarometra, predstavljenega sredi februarja, kažejo, da sta za Slovence najpomembnejša izziva, s katerima se sooča naša država, prav zdravstveno in socialno varstvo.

Trend starajočega prebivalstva, družbeni razvoj in dvig ravni informiranosti namreč povzročajo pritisk na zagotavljanje tako večjega obsega kot višje ravni zdravstvenih storitev v vseh razvitih ekonomijah. Pri tem pa se soočamo tudi z izzivom managementa v zdravstvu, ki je zagotavljanje zadostnega in kakovostnega kadra na eni strani ter dotrajana infrastruktura in zagotavljanje primernih standardov obravnave in oskrbe bolnikov na drugi strani. Za boljše obvladovanje zdravstvenih procesov in storitev je v zdravstvu nujna digitalna preobrazba, saj bo le tako mogoče zagotoviti učinkovito vodenje zdravstvenih ustanov in sprejemanje pravih poslovnih odločitev.

Evropska komisija je v letni oceni gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah EU med drugim za Slovenijo poudarila, da strukturne reforme pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, da bi ostali na poti dinamične in trajnostne rasti. Staranje prebivalstva kliče k znatnim naložbam, ki bi olajšale pritisk na sistem zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. V zvezi s tem je parlamentarni odbor za delo 7. maja sprejel sklepa, s katerima je ministrstvu za zdravje predlagal nadaljevanje priprave zakona o dolgotrajni oskrbi, Skupnosti socialnih zavodov pa sprejetje podrobnejših standardov za posamezne vrste oskrbe. Kot je včeraj poslancem zagotovil premier Marjan Šarec, naj bi po scenariju ministrstva za zdravje vlada zakon o dolgotrajni oskrbi v parlamentarni postopek vložila novembra, dokončno sprejet pa naj bi bil po načrtu najpozneje aprila prihodnje leto.


Izzivi novih tehnologij in demografskih sprememb


Svet danes doživlja velike spremembe, povezane z učinki novih tehnologij, demografskih in podnebnih sprememb ter prehodom na zeleno gospodarstvo. Po navedbah Mednarodne organizacije dela (ILO) bodo te spremembe prinesle tudi nove izzive in priložnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev po svetu. Delo je resda temeljnega pomena za preživetje posameznika in marsikomu predstavlja tudi smisel bivanja, a je lahko nevarno in nezdravo, če za varnost in zdravje ni ustrezno poskrbljeno, so še poudarili v ILO.

image
Svetovna zdravstvena organizacija je ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja poudarjala univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev, za vsakogar in vsepovsod. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Tudi zdravstveni delavci iz vse EU so na februarskem srečanju med drugim ugotavljali, da se zdravstveni sistemi razvijajo v smeri boljšega izobraževanja, spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni. Prav tako se krepita oskrba v skupnosti ter povezovanje zdravstvenega in socialnega varstva. Predlog Evropske komisije o kohezijski politiki za obdobje 2021–2027 pa vzpostavlja pogoje za podporo tem spremembam in naložbam v infrastrukturo.
 

Digitalizacija spreminja diagnostiko in zdravljenje


V fazi hitrega napredka in sprememb je tudi globalna farmacevtska industrija. Digitalna revolucija spreminja raziskave in razvoj zdravil, diagnostiko in zdravljenje, zato se danes vse bolj osredotoča na nova farmacevtska področja in tehnologije za bolnike. Še posebej rastoče področje farmacije je področje razvoja bioloških zdravil, ki je pomembno predvsem za zdravljenje rakavih, avtoimunskih in nevroloških bolezni, je na nedavni konferenci v Ljubljani poudaril Uroš Urleb, globalni vodja Tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil v Novartisu in profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Biološka zdravila prinašajo pomembne zdravstvene koristi in izboljšujejo življenja bolnikov. Svetovni trg biofarmacije je danes vreden 100 milijard dolarjev, letno pa beleži 15-odstotno rast. Temu naglemu razvoju sledijo tudi slovenska visokotehnološka podjetja, ki imajo z inovativnimi tehnologijami razvitimi v Sloveniji na tem področju velik potencial. Matjaž Peterka, direktor Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo, je na nedavni konferenci med drugim izpostavil, da smo v Sloveniji razvili nekaj odličnih inovativnih tehnologij, ki jih moramo povezati skupaj, doseči kritično maso in stopiti korak naprej.


Za univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev


Svetovna zdravstvena organizacija je ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja poudarjala univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev, za vsakogar in vsepovsod. To pomeni, da se vsem ljudem zagotovijo kakovostne zdravstvene storitve, kjer in kadar jih potrebujejo, ne da bi ti ljudje pri tem zašli v finančno stisko. Kampanja se s tem osredotoča na pomembnost izboljšanja zdravja vseh in na zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

Čeprav imamo Slovenci včasih občutek, da za zdravstvene storitve plačujemo čedalje več iz lastnega žepa (to zajema samoplačništvo in vsa doplačila), pa po podatkih Statističnega urada RS primerjava z večino evropskih držav kaže, da plačujemo manj kot prebivalci v večini drugih držav. V Sloveniji so ti izdatki sorazmerno nizki (v letu 2016 12 odstotkov, v EU v povprečju 22 odstotkov), saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. V letu 2016 so nižji delež neposrednih izdatkov gospodinjstev v celotnih tekočih izdatkih za zdravstvene storitve v državah EU kot pri nas imeli le v Franciji (10 odstotkov) ter na Nizozemskem in v Luksemburgu (po 11 odstotkov). Neposredno iz žepa smo v letu 2016 porabili največ za zdravila in medicinske pripomočke (57 odstotkov) ter za izdatke za ambulantne kurativne obravnave (35 odstotkov).


Zaskrbljujoče povečevanje bolniških odsotnosti


V zadnjih letih pa se v Sloveniji zaskrbljujoče povečuje število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti, saj evropsko povprečje presegamo kar za četrtino, pa čeprav smo po stopnji zdravja vsaj na evropskem povprečju. To pa predstavlja veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce. V letu 2018 smo v Sloveniji zaradi bolniških odsotnosti izgubili 12.124.558 delovnih dni, kar po podatkih GZS v primerjavi z letom 2017 pomeni 6,4-odstotno povečanje števila izgubljenih dni.

image
V zadnjih letih pa se v Sloveniji zaskrbljujoče povečuje število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Nekaj povišanja gre na račun večjega števila delovno aktivne populacije, ostalo pa je posledica večje obolevnosti in povečanega števila poškodb, predvsem izven dela. Največji delež bolniške odsotnosti je v nekaterih delih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, vojska, policija) ter v nekaterih industrijskih in drugih panogah (kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo itd.). Tudi država bi morala spodbujati prizadevanja za zmanjševanje obolevnosti, tako s sredstvi za preventivo kakor s finančnimi spodbudami.
 

Z zdravim življenjskim slogom do boljšega zdravja


Zdravstveno stanje pomembno vpliva na stopnjo zadovoljstva z življenjem, ki ga lahko izboljšamo z zdravim življenjskim slogom. Svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro ocenjuje povprečno sedem Evropejcev od desetih, v Sloveniji, po podatkih za leto 2017, pa 65 odstotkov prebivalcev, navaja Statistični urad RS. Zadovoljstvo se po statističnih regijah razlikuje. Najnižjo povprečno oceno so imeli prebivalci koroške in posavske statistične regije, najvišjo pa prebivalci gorenjske in osrednjeslovenske statistične regije ter jugovzhodne Slovenije.

Pogosto uživanje sadja in zelenjave ter ukvarjanje s športom pomembno vplivata na oceno splošnega zdravstvenega stanja. Slovenija se je po deležu prebivalcev, ki so uživali sadje vsaj enkrat dnevno, uvrstila na sedmo mesto, po deležu tistih, ki so vsaj enkrat dnevno uživali zelenjavo, pa na deveto med državami članicami EU. V letu 2017 se je v običajnem tednu rekreiralo najmanj tri ure na teden šest prebivalcev Slovenije od desetih, kar je več od evropskega povprečja, ki znaša 45 odstotkov.

image
Pogosto uživanje sadja in zelenjave ter ukvarjanje s športom pomembno vplivata na oceno splošnega zdravstvenega stanja. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Od leta 2013 smo v Sloveniji povečali tudi dostopnost do preventivnih programov. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), smo v Sloveniji investirali sredstva iz Norveškega finančnega mehanizma in Evropskega socialnega sklada za izboljšanje dostopnosti do preventivnih pregledov in programov krepitve zdravja v 30 zdravstvenih domovih in lokalnih okoljih.

Zadnja raziskava NIJZ z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog pa je pokazala, da so nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in količina zdravju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja, ključni dejavnik tveganja pri razvoju kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja, nekatere vrste raka, debelost), ki pa ga je možno uspešno spreminjati in obvladovati. S tem lahko močno vplivamo na zmanjšanje deleža prezgodnje umrljivosti in slabše kakovosti življenja. Po več kot desetletju načrtnega dela so že zaznani posamezni trendi bolj zdravega načina prehranjevanja. Še vedno pa so določeni vzorci prehranjevanja, na katere ima čedalje večji vpliv prehranska industrija, z izpostavljenostjo sestavinam živil, ki bi jih bilo potrebno omejevati (npr. sladkor, sol, manj kakovostne maščobe), še navaja raziskava.


Z vsakodnevno telovadbo nad sedeče delo


Delavci po svetu se danes soočajo s porastom psihosocialnih tveganj, stresa na delovnem mestu in nekaterih nenalezljivih bolezni. Kot je pokazala raziskava Mednarodne organizacije dela (ILO), je med 2,78 milijona smrti letno 2,4 milijona takšnih, ki so posledica z delom povezanih bolezni, še dodatnih 374 milijonov delavcev pa je obolelih oziroma poškodovanih zaradi delovnih nesreč. Zaradi delovnih nesreč tako na dan umre okoli 1000 ljudi, še 6500 pa jih umre zaradi bolezni, povezanih z delom - skoraj tri četrtine teh smrti so posledica bolezni ožilja (31 odstotkov), različnih vrst raka (26 odstotkov) in bolezni dihal (17 odstotkov). Kot poudarjajo v ILO, pa pomemben del odgovornosti za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ostaja tudi na vladah, delodajalcih in delavcih.

Z vlaganjem v preventivno in krepitev zdravja se veča kakovost življenja ljudi, s čimer pridobi družba kot celota, organizacije pa s tem pripomorejo tudi k večanju svoje konkurenčnosti. S promocijo zdravega življenjskega sloga se je treba osredotočiti na bistvene elemente dobrega počutja: sedenje, stres, sladkor, socialno izolacijo in spanje.

image
Avstralska raziskava je pokazala, da bi ljudje, ki več ur sedijo pred pisalno mizo ali gledajo televizijo, morali vsak dan telovaditi več kot 30 minut, če želijo preprečiti zdravstvene težave. FOTO: Shutterstock


Raziskava univerze v avstralskem Sydneyu pod vodstvom vodilnega avtorja, profesorja Emmanuela Stamatakisa, ki so jo nedavno objavili v reviji The Journal of the American College of Cardiology, pa kaže, da bi ljudje, ki več ur sedijo pred pisalno mizo ali gledajo televizijo, morali vsak dan telovaditi več kot 30 minut, če želijo preprečiti zdravstvene težave. V devetletni raziskavi, v kateri je sodelovalo skoraj 150.000 ljudi, starejših od 45 let, se je pokazalo, da ljudje, ki presedijo šest ur dnevno in ne telovadijo, prej umirajo zaradi srčno-žilnih bolezni kot tisti, ki telovadijo uro na dan. Obenem obstaja tudi povezava med vsakodnevnim dolgotrajnim sedenjem z zdravstvenimi težavami, kot so prekomerna telesna teža, srčne bolezni, diabetes, rak in depresija.

Večkratno vstajanje je zmanjšalo tveganje za srčno-žilne bolezni pri tistih, ki vsakodnevno sedijo štiri ure ali manj, ni pa imelo skoraj nobenega učinka pri tistih, ki sedijo dlje. So pa tisti z dolgotrajnim sedenjem, ki so vsak dan bili od 20 do 40 minut zmerne telesno dejavni, npr. hoja ali hoja po stopnicah, lahko bistveno zmanjšali tveganja za zdravje.