Že danes z mislimi na prihodnost

Kako ustrezno poskrbeti za finančno varnost po upokojitvi.

Objavljeno
18. junij 2019 06.40
Posodobljeno
18. junij 2019 06.40
Mladi še ne razmišljajo, kako bo poskrbljeno za njihovo pokojnino. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – V Sloveniji bo po napovedih že leta 2022 vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Poleg tega se zvišuje povprečna življenjska starost, kar pomeni, da se bodo te spremembe kazale predvsem kot zmanjševanje števila prebivalstva v starosti od 20 do 64 let in povečevanje števila prebivalstva, starega nad 65 let.

Te spremembe bodo izrazitejše že v obdobju do leta 2030. Raziskava finančne pismenosti, ki sta jo nedavno izvedla Slovensko zavarovalno združenje in Valicon, pa je pokazala, da zgolj tretjina vprašanih meni, da so ustrezno poskrbeli za finančno varnost po upokojitvi.

Dejstvo je, da je finančna pismenost eno ključnih znanj, s katerimi si posameznik pomaga pri sprejemanju finančnih odločitev. Za zavarovalnice kot ene pomembnejših finančnih institucij je zato pomembno, da so zavarovanci usposobljeni za sklepanje kompleksnih zavarovalniških produktov. V raziskavi izstopa podatek, da ima starostna skupina od 25 do 34 let razmeroma slabo znanje s tega področja. Finančna pismenost je kombinacija zavedanja, znanja in spretnosti ter odnosa in obnašanja, ki so potrebni za dobre finančne odločitve in vodijo v finančno blaginjo.
 

Starejši bolj kritični do svojega finančnega znanja


Raziskava finančne pismenosti med Slovenci, starimi od 18 do 75 let, je bila izvedena marca letos na vzorcu 1019 ljudi, indeks finančne pismenosti pa je 14,5 na lestvici od nič do 21. Analiza je tudi pokazala, da so starejši precej bolj kritični do svojega finančnega znanja kot mlajši anketiranci. V starostni skupini od 55 do 65 let zgolj 6 odstotkov vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje odlično, poleg tega pa jih pičlih 12 odstotkov prebere drobni tisk ob sklepanju finančnih oziroma zavarovalniških produktov.

Toda raziskava kaže, da so ravno starejši, v starostni skupini od 65 do 75 let, najbolj finančno pismeni, kljub temu je zanimivo, da svojega znanja ne ocenjujejo kot nadpovprečnega. Na drugi strani skupina od 25 do 34 let dosega nižji indeks finančne pismenosti, saj ta skupina najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje. Zanimivi so tudi odgovori na vprašanja, ki so se osredotočala na finančno načrtovanje. Pregled nad stroški in prihodki ima 86 odstotkov vprašanih, največ v starostni skupini od 65 do 75 let, kjer je takšnih kar 91 odstotkov. Delež tistih, ki si redno zapisujejo vse stroške, je po drugi strani precej manjši, zgolj 38-odstoten. Poleg tega dobra tretjina vprašanih denar hrani doma, ta delež je največji v starostni skupini od 18 do 24 let, v kateri je takih kar 68 odstotkov vprašanih. V sklade, delnice in depozite največ vprašanih (21 odstotkov) vlaga v starostni skupini od 55 do 64 let.
 

Le tretjina poskrbela za varnost po upokojitvi


Samo tretjina vprašanih meni, da so dobro poskrbeli za svojo finančno varnost po upokojitvi. Več kot polovica računa na državno pokojnino, pri delovno aktivnih pa skoraj polovici delodajalec vplačuje v pokojninski sklad. Velik je tudi delež tistih, ki nameravajo po upokojitvi še naprej delati. Življenjsko zavarovanje z rentnim izplačilom ob upokojitvi ima dobra tretjina starih od 35 do 64 let, med mlajšimi je takih manj. Na finančno skrb partnerja se zanaša 15 odstotkov vprašanih, na finančno skrb otrok ali drugih družinskih članov desetina, 14 odstotkov jih namerava prodati svoje imetje (na primer stanovanje, avto, nakit, umetnine), 17 odstotkov pa jih računa na prihodke od oddaje nepremičnin. Največ tistih z najnižjo ravnijo finančne pismenosti namerava po upokojitvi nadaljevati delo, gre pa tu za segment z najnižjimi prihodki.