»Tu nisi samo številka«

Dobra ideja je šele začetek. Da iz nje nastane uspešno tehnološko podjetje, so potrebni ljudje z različnimi znanji, dostop do financiranja, raziskovalna podpora, prostor za razvoj, povezave s potencialnimi partnerji in predvsem možnost, da se rešitev čim prej preveri na trgu. Prav zato je lahko okolje, v katerem podjetje nastaja in raste, pomemben del njegovega uspeha.

Avstrijska Koroška je v zadnjih desetletjih veliko vlagala prav v razvoj takšnega okolja. Okoli tehnoloških parkov, univerze, raziskovalnih centrov, startup inkubatorjev in podpornih institucij se je oblikovala mreža, v kateri lahko podjetje poišče pomoč v različnih fazah razvoja. Od preverjanja poslovne ideje in razvoja poslovnega modela do sodelovanja z raziskovalci, uporabe specializirane infrastrukture ter povezovanja s partnerji, ki lahko pomagajo pri nadaljnji rasti.

Za slovenska podjetja je pri tem pomembna še bližina. Celovec je iz osrednje Slovenije dosegljiv v približno uri in pol vožnje, vstop v avstrijsko poslovno okolje pa lahko pomeni tudi prvi korak proti širšemu nemško govorečemu trgu. Kako je mogoče možnosti takšnega okolja izkoristiti v praksi, dobro kaže zgodba tehnološkega podjetja PiktID.

Od treh raziskovalcev do rešitve za modne znamke

Jernej Dvoršak FOTO: Miran Juršič, Regionmarketing Carinthia

Zgodba podjetja PiktID se je začela precej drugače od običajnega scenarija. Jernej Dvoršak je na Facebook strani koroškega startup inkubatorja build! opazil objavo treh doktorjev znanosti, ki so iskali četrtega soustanovitelja za poslovni del projekta. Pridružil se jim je in ekipa je začela razvijati skupno idejo.

Še pred ustanovitvijo podjetja so se vključili v predinkubacijski program, ki je enemu od soustanoviteljev omogočil, da se je približno devet mesecev posvetil razvoju ideje in preverjanju njenega poslovnega potenciala. Pozneje so pridobili še podporo za pravne, računovodske in marketinške storitve, pisarniške prostore ter povezave z univerzo in raziskovalnimi ustanovami.

»Smo res dober primer koroškega startup ekosistema, saj smo izkoristili praktično vse možnosti, ki jih ponuja,« je svojo izkušnjo na poslovnem forumu o avstrijski Koroški v Ljubljani opisal Dvoršak.

PiktID danes razvija rešitve umetne inteligence za ustvarjanje in obdelavo vizualnih vsebin, predvsem za modo in spletno trgovino. Njihove rešitve med drugim omogočajo ustvarjanje produktnih fotografij z virtualnimi modeli in prilagajanje obstoječih vizualnih prikazov brez ponovnega fotografiranja. Sedež podjetja je v Lakeside Parku v Celovcu. Za Dvoršaka je pomembna tudi lokacija. Avstrijska Koroška je za slovenska podjetja bližnja vstopna točka v nemško govoreče poslovno okolje, pri nagovarjanju tamkajšnjih znamk pa po njegovih izkušnjah štejejo tudi poznavanje poslovne kulture, evropsko okolje in vprašanja varstva podatkov.

Ko dobra ideja potrebuje poslovno preverbo

Pri tehnoloških startupih je eden ključnih izzivov ugotoviti, ali dobra rešitev odgovarja tudi na dejansko potrebo trga. Prav tu ima pomembno vlogo build!, koroški zagonski inkubator za inovativna, tehnološko usmerjena in razširljiva podjetja. Njegova naloga ni samo pomoč pri ustanovitvi podjetja, ampak predvsem to, da ekipam pomaga idejo razviti v poslovni model, preveriti trg in določiti naslednje razvojne korake.

Podpora se lahko začne že zelo zgodaj. Ekipe z mentorji in svetovalci preverijo, kateri problem rešujejo, kdo so potencialni kupci in ali so ti za rešitev pripravljeni plačati. V naslednjih fazah build! pomaga pri razvoju poslovnega modela, delu s pilotnimi strankami, pripravah na vstop na trg in prvi rasti.

Martin Trink, direktor build! Gründungszentrum, kot eno glavnih prednosti Koroške izpostavlja prav neposrednost podpore. V večjih startup središčih se za pozornost hkrati poteguje veliko podjetij, na Koroškem pa je zaradi manjšega in dobro povezanega okolja lažje priti do pravih ljudi. »Tu nisi samo številka,« poudarja Trink. Startupom lahko tako hitreje odprejo vrata do industrije, raziskovalne infrastrukture in odločevalcev, denimo do podjetij, kot je Infineon, ali partnerjev znotraj Lakeside Science & Technology Parka.

build! pri tem deluje tudi kot povezovalna točka širšega ekosistema. Startupom ne poskuša vseh potreb pokriti sam, ampak jih glede na razvojno fazo povezuje z raziskovalnimi ustanovami, univerzo, strokovnjaki, podjetji in drugimi oblikami podpore. Trink poudarja, da je Koroška posebej močna pri prehodu od aplikativnih raziskav in razvoja prototipa do prvih konkretnih korakov na trgu. Prav povezovanje tehnološkega znanja s poslovno platjo je ena ključnih nalog inkubatorja.

Ko podjetje potrebuje okolje za rast

Bernhard Lamprecht. FOTO: Miran Juršič, Regionmarketing Carinthia

Ko startup preveri poslovni potencial ideje in začne graditi ekipo, postanejo pomembni tudi prostor za rast, dostop do strokovnjakov ter povezovanje z drugimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami. Prav to združuje Lakeside Science & Technology Park v Celovcu, kjer na enem območju delujejo podjetja, startupi, Univerza v Celovcu in raziskovalne organizacije. V parku je danes več kot 80 podjetij, med njimi build!, Lakeside Labs, Infineon Technologies IT-Services in SKIDATA.

Direktor parka Bernhard Lamprecht je na forumu poudaril, da njegova vloga ni samo zagotavljanje pisarn. Pomemben del je mreža, ki podjetjem omogoča povezovanje z univerzo, raziskovalci in drugimi podjetji. Nekateri univerzitetni spin-offi so v parku začeli kot majhne ekipe, nato pa zrasli na več deset zaposlenih.

Ko podjetje potrebuje raziskovalno infrastrukturo

Pri razvoju tehnološke rešitve podjetje hitro pride do točke, ko potrebuje dodatno znanje, laboratorije ali testna okolja. Lakeside Labs v Lakeside Science & Technology Parku se osredotoča na napredne digitalne tehnologije, robotiko, avtonomne sisteme in komunikacijske rešitve.

Lakeside Labs ima floto dronov in zemeljskih robotov ter specializirana testna okolja, v širšem raziskovalnem okolju pa je na voljo tudi 5G-infrastruktura za preverjanje komunikacijskih rešitev. Posebej pomembno pa je, da podjetju ni treba že vnaprej vedeti, kateri laboratorij ali tehnologijo potrebuje. Na Lakeside Labs lahko pride s konkretnim razvojnim problemom, raziskovalci pa ga povežejo z ustreznimi strokovnjaki in poiščejo način sodelovanja.

Da gre za raziskave z zelo praktičnimi cilji, kažejo tudi projekti na področju avtonomnih dronov, komunikacijskih tehnologij prihodnosti in zaznavanja gozdnih požarov. Raziskovalna infrastruktura je tako namenjena tudi razvoju rešitev za konkretne industrijske in družbene izzive.

FOTO: Michael Stabentheiner

Od raziskovalne ideje do industrijske uporabe

Pomemben člen koroškega raziskovalnega okolja je tudi Silicon Austria Labs (SAL), raziskovalni center za elektronske in programsko podprte sisteme, ki deluje v Gradcu, Linzu in Beljaku. Njegova področja segajo od mikroelektronike in senzorskih sistemov do močnostne elektronike, umetne inteligence in kvantnih tehnologij.

Za podjetja je pomembno predvsem to, da SAL sodeluje pri različnih fazah razvoja, od preverjanja izvedljivosti in razvoja koncepta do prototipov, testiranja in prenosa tehnologije v industrijsko uporabo. Podjetje lahko pride tudi s konkretnim tehnološkim izzivom, raziskovalci pa skupaj z njim poiščejo ustrezno rešitev.

V Beljaku imajo tudi SAL MicroFab, 1400 kvadratnih metrov velik kompleks čistih prostorov za raziskave na področju mikro- in nanotehnologije, kjer je mogoče razvijati in preverjati rešitve vse do prototipov in pilotne proizvodnje.

Eden od primerov je projekt RETINA, ki povezuje avstrijske in slovenske raziskovalne ustanove ter podjetjem v obmejni regiji lajša dostop do raziskovalne in inovacijske infrastrukture za razvoj novih materialov.

Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.