Zakaj je Avstrija priložnost za enega največjih slovenskih gostincev (video)

Oglejte si še videointervju z Martinom Jezerškom in spoznajte, kako nastajajo največji kulinarični projekti doma in čez mejo:

Družinsko podjetje Jezeršek gostinstvo že več kot štiri desetletja piše zgodbo, ki je globoko vtkana v slovensko kulinarično krajino. Začela sta jo zakonca Jezeršek, danes pa jo s polnim zagonom nadaljuje druga generacija. Podjetje vodi Martin Jezeršek, najmlajši med štirimi brati, vsi pa so del istega ustvarjalnega, predanega in med seboj tesno povezanega jedra. Skupaj so iz domačega podjetja oblikovali prepoznavno evropsko gastronomijo, ki spoštuje izročilo, hkrati pa pogumno vstopa v nove kulinarične in poslovne svetove.

Njihovi projekti danes segajo prek meja Slovenije, a posebno poglavje v zgodbi nosi avstrijska Koroška, kjer Jezerškovi upravljajo posestvo Taggenbrunn. Gre za regijo, ki je slovenskim podjetjem blizu tako geografsko kot kulturno, obenem pa ponuja vrata v širši nemško govoreči prostor. Stabilno gospodarsko okolje, višja kupna moč in močna poslovna tradicija ustvarjajo prostor, v katerem se lahko dobra ideja hitro spremeni v mednarodno priložnost.

Tudi Martin Jezeršek je v tej širitvi prepoznal nekaj več kot le novo poslovno enoto. Kot pravi, je odpreti podjetje na avstrijskem Koroškem lahko strateška odločitev, saj prav tam, tik za našo severno mejo, začneš razvijati dejavnost, ki se lahko razpre v celotno regijo DACH, v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Posestvo Taggenbrunn vidi kot odskočno desko podjetja, kot prostor, kjer se lahko njihova gostinska vizija poveže z mednarodnimi ambicijami.

Martin Jezeršek nam v pogovoru razkrije, kako je kot mlad fant prvič stopil v družinsko podjetje, kako je prevzem vodenja sovpadel z gospodarsko krizo, zakaj je sodelovanje med štirimi brati pravzaprav njihova največja moč in kako so korak za korakom gradili zgodbo, ki se danes piše tudi čez mejo. Podeli tudi svoje poglede na poslovno okolje avstrijske Koroške in razloži, zakaj mu je v največje zadovoljstvo, ko uspeh podjetja nastane iz energije njegovih sodelavcev.

Martin Jezeršek FOTO: Leon Vidic

Kateri je vaš najlepši spomin na prvi stik v družinskem podjetju?

Moj prvi, mogoče eden lepših spominov na naše podjetje je, ko sem se skupaj z brati pridružil staršem na eni od prireditev v Križankah, in sicer je bila to proslava ameriškega državnega praznika. Delali smo za ameriško ambasado v Ljubljani in tam sem bil v bistvu neke vrste maskota, oblečen v kuharsko uniformo, in sem se imel priložnost slikati z njihovimi marinci. Kot posebno darilo sem takrat dobil nekaj njihovih činov, ki jih imam še vedno shranjene doma v omari.

Koliko ste bili stari takrat?

Verjetno sem bil star nekje osem, devet let.

Pri 23 letih ste postali direktor podjetja. Kako to, da so izbrali ravno vas in ne katerega od starejših bratov?

Prenos lastništva in predvsem vodenja podjetja je bil pri nas kar dolg proces, o katerem smo se večkrat pogovarjali. Že zelo mlad sem izrazil željo, da bi nekoč prevzel to vlogo, nisem bil pa edini. Hkrati sem bil takrat tudi premlad, da bi zares vedel, kaj to pomeni. Tej želji sem potem sledil skozi svoj študij – najprej v Sloveniji, na področju gostinstva, nato pa še z dodiplomskim študijem mednarodnega gostinskega menedžmenta in turizma v Švici, na eni najboljših šol na svetu, École Atelier de Lausanne.

Čas mojega študija oziroma vrnitve s študija je nekako sovpadel z obdobjem gospodarske krize. V letih od 2010 do 2012, ko sem bil v Švici, je bilo naše podjetje pred resnimi izzivi. Zdelo se mi je, da so oče in tudi moji bratje v tem času izjemno stopili skupaj ter usmerili vso svojo energijo in znanje v podjetje, vendar so prišli do neke meje, do limita znanja in kompetenc glede vodenja, ki v razmerah krize preprosto ni bil dovolj.

Ko sem se vrnil iz Švice, so mi zaupali, da lahko moje znanje podjetju pomaga narediti korak naprej – najprej pri premagovanju krize, potem pa tudi pri nadaljnjem razvoju. Zame je bila to velika priložnost in hkrati velik izziv, ki sem ga z veseljem sprejel.

Na kakšen način ste potem to krizo premagali?

Že v času študija oziroma že ko sem odšel študirat, sem imel v mislih idejo, da se bom vrnil domov in morda prevzel mesto direktorja. Ko sem se vrnil, smo to dejansko tudi uresničili. Ves čas študija sem razmišljal predvsem o tem, kako bi svoje znanje čim prej prenesel v podjetje. Nazaj sem prišel z dolgim seznamom nalog, ki jih moram čim prej izvesti. Zdi se mi, da je bilo takrat prvo področje, kjer sem lahko največ prispeval, prodaja in marketing. Tam sem lahko najhitreje unovčil svoje znanje in tako smo zelo hitro začeli rasti.

Rok, Martin, Luka in Jure FOTO: osebni arhiv

V podjetju sodelujete vsi štirje. Kakšno je to sodelovanje? Kako se dopolnjujete?

Zelo hitro po vrnitvi iz Švice sem želel, da jasno razčistimo odnose in vloge v podjetju ter pravila, po katerih kot družina in kot podjetje delujemo. To smo zapisali v družinski ustavi, čeprav se mi zdi, da je bil še pomembnejši sam proces pogovorov in dogovarjanja. Takrat smo natančno določili, kako bomo kot družina in kot podjetje delovali.

Če poenostavim, šlo je za to, da znamo zelo jasno presedati med različnimi vlogami: lastništvom, vodenjem in delom v podjetju. Na primer, na letni skupščini jaz kot direktor odgovarjam svojim bratom kot lastnikom. Že naslednji dan oni kot sodelavci odgovarjajo meni kot direktorju. Popoldne, ko gremo na kozarec vina, pa smo preprosto bratje oziroma prijatelji. Zelo smo povezani in to je tudi rezultat tega procesa.

Družinska ustava je po besedah Martina Jezerška ključni proces v življenju družinskega podjetja, saj omogoča, da družinski člani v mirnem, moderiranem dialogu uskladijo svoje vloge, pričakovanja in pravila delovanja. Pomembnejši od samega dokumenta je potek pogovorov, skozi katere družina prepreči morebitne poznejše konflikte in postavi jasne temelje za prehod med generacijami. Dokument se lahko spreminja, vendar le premišljeno in s soglasjem večine, podobno kot državna ustava.

Je težko to razmejiti, družinsko življenje od poslovnega?

Da, zagotovo je to težko, predvsem pa je bilo najtežje na začetku, ko smo začeli skupaj delati. Takrat se je pogosto zgodilo, da smo med nedeljskim kosilom govorili o poslu in da je prihajalo do prepirov ali nesoglasij. Z leti smo se naučili zelo jasno ločevati. Danes so nesoglasja zelo redka, pri nedeljskem kosilu pa se o poslu ne pogovarjamo več.

Ko smo ravno pri kosilu: kdo skrbi za hrano, ko se vi usedete za mizo? Kaj je največkrat na domači mizi?

V bistvu zelo dobro vprašanje. V zadnjih letih smo sprejeli nekakšen družinski dogovor, ki je nastal precej spontano. Oče je doma uredil poseben prostor za druženje, kjer je skoraj polprofesionalna kuhinja in velika miza za veliko ljudi. Posebej med prazniki, kot sta velika noč in božič, ko se res vsi zberemo, si razdelimo delo po hodih: nekdo pripravi hladno predjed, mama običajno skuha juho, nekdo vzame glavno jed, nekdo sladico, nekdo izbere vina. Na ta način se imamo zelo lepo, skupaj malo kuhamo, ne samo sedimo za mizo, in se res prijetno družimo.

Torej je kuhanje vaš timbilding?

Da, po navadi.

Martin Jezeršek pojasnjuje, zakaj je Koroška idealna lokacija za ambiciozna slovenska podjetja. FOTO: Leon Vidic

Vaše podjetje se je širilo, danes imate več poslovnih enot. S čim vse se ukvarjate, kje ste vse prisotni?

Naše podjetje je mednarodno podjetje s podružnicami v Avstriji in na Hrvaškem. Izvajamo catering dogodke praktično po vsej Evropi in občasno tudi drugod po svetu. Skupaj imamo približno 150 zaposlenih na vseh teh trgih.

Ukvarjamo se z dvema ključnima dejavnostma. Prva je catering, pri katerem izvajamo zahtevne dogodke na visoki ravni v mednarodnem okolju. Druga pa je razvoj naših lastnih poslovnih enot. Trenutno jih imamo pet: štiri v Sloveniji, to so Ljubljanski grad, Blejski grad, Pivnica Union in Dvor Jezeršek, ter eno lokacijo v Avstriji, na avstrijskem Koroškem, kjer upravljamo posestvo Taggenbrunn.

Kako je pravzaprav prišlo do širitve na avstrijsko Koroško?

Že nekaj let smo gledali onkraj avstrijske meje in razmišljali o širitvi na ta trg. Do prave priložnosti je prišlo, ko sta z nami kontaktirala dva naša prijatelja, avstrijska Slovenca in hkrati prijatelja družine Riedel, ter nas povabila, da spoznamo družino Riedel in možnosti, ki se odpirajo na posestvu Taggenbrunn.

Stvari so se nato precej hitro odvile. Spoznali smo družino, ugotovili, da imamo podobne vrednote in da lahko dobro sodelujemo, obiskali posestvo Taggenbrunn, in ko smo bili enkrat tam, nas je samo posestvo prepričalo, da je to prava priložnost za naše podjetje.

Posestvo Tagenbrunn je postalo strateška točka za mednarodni razvoj enega najprepoznavnejših slovenskih gostinskih podjetij. FOTO: osebni arhiv

FOTO: osebni arhiv

Kaj vse ponujate gostom, ko pridejo na grad?

Na posestvu Taggenbrunn skrbimo za celotno gostinsko-turistično ponudbo. To zajema restavracijo na gradu Taggenbrunn, kavarno oziroma vinski bar ter hotel s približno 40 sobami. Poleg tega pokrivamo celoten spekter dogodkov na posestvu – od osebnih in poslovnih dogodkov do tistih, ki so odprti za širšo javnost, kot so koncerti in podobne prireditve.

Kdo so torej vaši gostje?

Profil naših gostov na posestvu Taggenbrunn je zelo širok. Posestvo je namenjeno tako dnevnim obiskovalcem, izletnikom, kot bom rekel gostom, ki želijo na posestvu praznovati neko osebno obletnico, poroko, in pa seveda zelo pomembna ciljna skupina so tudi poslovni gostje z raznimi sestanki, seminarji in poslovnimi dogodki.

Kako zahtevna je bila širitev na avstrijsko Koroško in s kakšnimi izzivi ste se srečali?

Izzivov pri širitvi na avstrijski trg je bilo kar nekaj. Gre za novo državo z drugačno zakonodajo, ki je slovenski sicer podobna, vendar še vedno zahteva veliko prilagoditev. Potrebovali smo precej časa, da smo dobro razumeli vse zahteve, ki jih moramo upoštevati pri poslovanju v Avstriji.

V Avstriji pa deluje več organizacij, ki ponujajo podporo podjetjem pri vstopu na njihov trg. Pomagajo z informacijami, s konkretno podporo in tudi s sredstvi, ki so namenjena širitvam podjetij.

FOTO: osebni arhiv

Je potem avstrijska Koroška vaše novo izhodišče za širitev naprej?

Širitev na avstrijsko Koroško vidim kot dobro priložnost za slovenska podjetja, ker nam je ta trg zelo blizu in ga lahko precej učinkovito obvladujemo iz Slovenije, hkrati pa je del širšega nemško govorečega prostora, ki vključuje Avstrijo, Nemčijo in Švico.

Če to prenesem na naše področje, posestvo Taggenbrunn vidimo kot odskočno desko za razvoj naše catering dejavnosti, ki jo želimo širiti po celotni regiji DACH, ki je zelo močan trg.

Kateri trenutek na gradu Taggenbrunn vam je ostal v najlepšem spominu do zdaj?

Izjemno ponosen sem na prireditev oziroma odprtje to pomlad. Na posestvo Taggenbrunn nam je uspelo pripeljati širok krog avstrijskih poslovnih partnerjev, potencialnih partnerjev ter tudi naših slovenskih in drugih evropskih sodelujočih. Ko smo Avstriji pokazali, da je raven naših storitev izredno visoka in ko sem videl navdušenje avstrijskih gostov nad dogodkom oziroma nad celotnim spektaklom, ki smo ga ustvarili, mi je ta trenutek ostal v posebnem spominu. Še danes me navdaja z energijo za nadaljnji razvoj.

Kaj je vaše največje zadovoljstvo ob koncu delovnika?

Največje zadovoljstvo ob koncu delovnika občutim, ko vidim, da se je v podjetju zgodilo nekaj pomembnega, da smo izpeljali velik posel ali uspešno izvedli kakšno reorganizacijo, pri kateri sam nisem neposredno sodeloval. To mi veliko pomeni, ker pokaže, da imam izjemno dobro ekipo sodelavcev, ki odgovorno opravlja svoje delo in zaradi katere stvari tečejo tudi brez mojega neposrednega angažmaja.

Naročnik oglasne vsebine je Urad koroške deželne vlade