Tiskane izdaje
Letos bo že štiri leta, odkar je pustila službo v javnem zdravstvu in, tako rekoč iz in z nič, postavila na noge Bušček center, ki je s svojim programom in ponudbo namenjen predvsem nosečnicam, mladim mamicam in dojenčkom. Začela je v času, ko takšne ponudbe še ni bilo toliko kot danes, kljub temu pa ji novih strank ne manjka, čeprav je še bolj ponosna zlasti zaradi povratnic: »Med njimi so tudi nekatere, ki gredo z nami že skozi tretjo nosečnost.«
Odločitev je bila vsekakor prava, je danes prepričana Tina Golež iz Kranja, po izobrazbi diplomirana babica. Ker ji po študiju in pripravništvu ni uspelo najti delovnega mesta na področju, za katero se je šolala in si na njem želela tudi delati, se je zaposlila kot operacijska inštrumentarka, »a to ni bilo to. Že med študijem sem sanjala o svojem centru, ideje so kar deževale, a z njimi v našem zdravstvu, v katerem se novosti uvajajo – če sploh – desetletje in dlje, nimaš kaj početi.« Zato je nekega dne preprosto sklenila, pustila službo in se vrgla v vodo. »Če ne bi imela podpore svojega partnerja, ki je videl, kako nezadovoljna sem, si tega verjetno ne bi upala narediti, hkrati pa sem občutila, da moram poskusiti, drugače me bo grizlo vse življenje.« Ker ni imela nikakršnih prihrankov, si je uredila status samostojne podjetnice in začela. Počasi in po korakih.
Ideje si je zapisovala že med študijem, tudi tiste všečne, ki jih je opazila, prebrala o njih kje drugje, posebnega poslovnega načrta pa sploh ni naredila. »V tistem času sem zanosila tudi sama, in kar sem doživljala in si privoščila, sem začela organizirati še za prijateljice: od telovadbe za nosečnice do predavanj o pripravi na porod. Informacije so šle in gredo še danes večinoma od ust do ust in kmalu je bilo toliko povpraševanja, da sem naredila korak naprej: ustanovila Bušček center, ki pa je v začetku deloval v omejenem obsegu.«
Najprej je namreč najela manjši prostor, da bi se prepričala, ali bo stvar sploh stekla, in ko se je po letu dni dela to potrdilo, se je preselila na svoje. Z več kot kančkom poslovne žilice se je v britofškem gasilskem domu dogovorila, da v zameno za enoletno brezplačno uporabo v celoti prenovi enega od dodobra dotrajanih večjih prostorov. Bušček center zdaj domuje v prostorni in svetli telovadnici, opremljeni z ogledali, telovadnimi pripomočki in igračami, ob koncih tedna pa ga, zlasti v hladnih mesecih, najemajo za rojstnodnevna praznovanja.
Na pozitivni ničli
»Vseskozi delam na hlape,« je stanje, da ima le redkokdaj kaj pod palcem, v smehu povzela Goleževa. »Za obnovo prostora sem porabila kar del posojila, ki sva ga s partnerjem vzela za prenovo hiše in ureditev okolice, tako da ta še vedno čaka na lepšo podobo. Kakor sem dejala, imam podporo že od samega začetka, partner verjame, da mi bo uspelo, in mi zato nesebično pomaga, potrpežljivo čaka na čas, ko bom lahko bolj sproščeno zadihala.«
Pa vseeno, zadnji dve leti živi od svojega dela. Sicer se poslovanje večinoma giblje okoli pozitivne ničle, pa vendarle. »Ko se bom po izteku druge porodniške tudi sama aktivneje vključila v vodenje delavnic in vadb, bo tudi poslovanje bolj pozitivno,« je prepričana svetovalka in strokovnjakinja za masažo žensk v času nosečnosti in po porodu, mednarodno kvalificirana inštruktorica za masažo dojenčka ter vodenje vadb v času nosečnosti in po porodu, ki se tudi zdaj dodatno izobražuje, saj se je vključila za šolanja za zdrav gibalni razvoj dojenčkov.
A to je le del njene ponudbe. S sodelavci, ki jih je izbrala sama, nekateri pa so tudi sami navezali stik z njo in »sem tako okoli sebe zbrala res strokoven, izkušen in usposobljen tim, ki mu lahko v celoti zaupam«, pripravljajo različna predavanja, tečaje in delavnice, kot so na primer priprave na porod (klasične, po metodah shiatsu …), vzgojne svetovalnice za starše (zgodnji razvoj in utrjevanje otroka, vzgoja z ljubeznijo, pohvalo in vzpodbudo, o trmi, iskanju pozornosti …), tečaje prve pomoči za dojenčke in otroke, kuharske tečaje (uvajanje goste hrane, ustvarjanje hrane za malčke …), delavnico nošenja otroka v culi, alternativno zdravljenje za isto ciljno skupino, pogovorne urice, mamino čvekalnico, na področju vadbe pa razvojno-gibalne urice za dojenčke, vadbo ali jogo za nosečnice in otroke …
Pestrost, ki variira
Zdaj, ko je odsotna zaradi porodniškega dopusta, je sicer od dnevnih aktivnosti nekoliko odmaknjena, kljub temu pa skrbi za obveščanje, organizacijo in raznolikost programa, ustrezne predavatelje. »Ponudba je bila že tudi bolj pestra, veliko stvari sem opustila, ker zanje ni bilo dovolj zanimanja, se pa občasno lahko vrnejo v program. Zanimivo je namreč, kako se generacije nosečnic in mam razlikujejo med seboj; pride generacija, zares zainteresirana za naravne in alternativne priprave na porod ali zdravljenje, pa druga, ki jo zanima zgolj standard, zato je v moji ponudbi tako klasika kot odklon od nje, predvsem pa poskušam prisluhniti njihovim željam in pobudam. In tako postajam boljša,« pove v smehu 32-letna Gorenjka.
Sebi v plus šteje tudi butični način dela, zaradi česar so skupine organizirane za manjše število udeležencec, »kar ljudi pritegne, saj so opaženi, lahko se jim posvetimo in si zanje vzamemo čas«. Tako si prizadeva, da se z vsako stranko tudi osebno spozna, da ji vedeti, da je za nasvete ali dodatna vprašanja na razpolago kadarkoli, po potrebi pride tudi na dom. »Zato je to dejansko 24-urna zaposlitev, a če človek nekaj dela z veseljem …« je dejala in v tisti uri že tretjič dvignila telefon, prejela nekaj elektronskih in sms-sporočil.
S promocijo niti nima velikih težav. »Dobršen del še vedno poteka od ust do ust, na začetku sem posegla tudi po letakih, s katerimi sem opozarjala na svoj center, s prvim prilivom denarja dala postaviti spletno stran, si nato ustvarila tudi profil facebook.« Najbolj je vesela povratnic in tistih, ki ji povedo, da so prišle po nasvetu drugih njenih strank. »K nam na Gorenjsko se še vedno pripeljejo iz Novega mesta, Ankarana, Celja, Postojne …« To pripisuje zlasti dejstvu, da med redkimi ponuja tečaj temeljnih postopkov oživljanja dojenčkov in otrok ter razvojno-gibalne urice pod vodstvom razvojne terapevtke, kar je tudi med njenimi najbolj obiskanimi delavnicami, na katere se je treba vnaprej prijaviti – da se izognejo prevelikemu številu udeležencev naenkrat.
Širitev – da in ne
Lani je svojo dejavnost poskušala širiti tudi v druge večje slovenske kraje – v Ljubljano, Maribor, Celje, Lesce … –, a je kmalu ugotovila, da tako raztrgana na različne konce Slovenije ne more bdeti nad vsem, kar se dogaja. »Sklenila sem, da bom vse moči uperila v gorenjski Bušček center, zaradi česar se mi zdi, da ima svojo dušo. V prihodnje bi me sicer zanimala kakšna razširitev dejavnosti, a zgolj tako, da bi na povabilo drugih organizatorjev izvajala posamezna predavanja ali delavnice, ali v obliki franšize – da Buščkov program pod mojim vodstvom vodi kdo drug.«
Recesijo in tudi konkurenco, ki ponuja podoben program, sicer občuti, priznava, še vedno pa razmere niso kritične. Ko je začela, so program za nosečnice in mame ponujali mariborska Štorklja in ljubljanski Naravni začetki, »zdaj pa to izvajajo številni laiki, ki se zanašajo v glavnem na lastne izkušnje, torej brez strokovne podlage. Zavedam se, da delam s ciljno skupino, v kateri je zdravstveno tveganje lahko večje kot sicer, zato ne odstopam od tega, da smo vsi, ki delamo z njimi, kvalificirani za to delo, hkrati pa se lahko z individualnim programom in stopnjo vadbe prilagodimo sleherni stranki.«
Tudi cena je do neke mere ovira; za predavanja in enkratno vadbo je treba odšteti približno 10, za tečaje od 20 do 50 evrov na udeleženca, za priprave na porod v sklopu petih srečanj 50 evrov na udeleženca oz. 80 evrov na par, za tečaj masaže dojenčka med 85 (skupinsko) in sto evri (individualno). »A pod to preprosto ne morem, če želim ohraniti kakovost ponudbe z usposobljenimi vaditelji, pri stroških za njihove storitve so še stroški za najemnino, telovadne pripomočke, igrala …«
Kot s. p., zaposlena za polovični delovni čas (do otrokovega 3. leta starosti oz. do 6. leta starosti najmlajšega otroka), plačuje približno 150 evrov prispevkov na mesec, 80 evrov za računovodjo, pri čemer zdaj prejema približno 500 evrov porodniškega nadomestila na mesec. »Malo, vem, a skupaj s partnerjevo plačo se za zdaj čisto dostojno znajdemo.«
Nasvet tistim, ki so pred dilemo, ali zbrati pogum in štarati na svoje? »Če ima človek jasen cilj, morebitnih ovir na poti sploh ne jemlje kot ovire, saj ve, da mora čez njih, če želi do cilja. Sama sem k sreči na vse skupaj gledala pozitivno in pogosto se mi je zgodilo, da sem se zaradi zapleta na poti odločila drugače, kakor sem sprva nameravala, in se je na koncu izteklo še boljše od pričakovanj. Moj nasvet: lotite se, a korak za korakom in brez večjih tveganj. Če imate še podporo svojih najbližjih, ste na konju!«
