Ljubljana − Od prvega in morda edinega kroga predsedniških volitev nas loči le še teden dni. Resda je politična vloga predsednika države pri nas bistveno manjša kot denimo v ZDA, vendar ima predsednik pomemben vpliv na politično in družbeno dogajanje. Kaj pa prve dame?
Doslej smo imeli v samostojni Sloveniji dve prvi dami: Štefko Kučan, ki je bila predsednikova soproga kar 12 let, ter Barbaro Miklič Türk, ki se zdaj s soprogom poteguje za drugi mandat. O priljubljenosti Štefke Kučan ne gre dvomiti, saj je bila še dve leti po koncu zadnjega predsedniškega mandata Milana Kučana izbrana za Slovenko leta. »Ni bila le izvrstna gostiteljica najvišjih državniških obiskov, nenehno na izpopolnjevanju glede protokola, tujih navad, običajev in kultur, v čemer je zadnja leta dosegla svojevrsten slog in popolnost, ni zgolj opravljala nalog, ki ji jih je naložila funkcija njenega moža, temveč je bila ves čas tudi ambasadorka srčne kulture in omike, naših običajev in kulture, iskrena borka za dobro vseh ljudi. Ljudje jo imajo radi, ker je v druženju z njimi vedno uživala in hkrati odkrito pokazala, da jo prizadenejo krivica, trpljenje in bolečina, zaradi česar je bila pogosto pobudnica ali pokroviteljica najraznovrstnejših dobrodelnih akcij. Temperamentna ženska, ki je rajši iskrena z napakami kot perfekcionistka brez duše, se je tako za vedno zapisala v srca Slovencev,« so navedli v obrazložitvi izbora za Slovenko leta 2002.
Tako kot Štefka Kučan je tudi sedanja prva dama Barbara Miklič Türk, ki prihaja, kakor je zapisano v njenem uradnem življenjepisu, iz meščanske družine izobražencev, študirala pa je jezike, znana predvsem po humanitarnem delu.
Trikrat dobrodelnost
Tako niti ne presenečajo odgovori na naše vprašanje, kje morebitne prihodnje dame vidijo svojo vlogo. Na tem področju imajo kar precej skupnega: v dobrodelnosti. »Prva dama pri nas nima kakšnih posebnih, z zakonom predpisanih nalog. Gre za obveznosti, ki so povezane z obveznostmi predsednika, poleg tega lahko sodeluje na različnih področjih s svojim znanjem ali s pogledom na določene vrednote. Med področji, ki pa bi jih želela poudariti, je predvsem pomoč najbolj potrebnim, otrokom in družinam v stiski,« je odgovorila Tanja Pečar.
Soproga Milana Zvera Andreja Valič Zver namerava nadaljevati svoja prizadevanja na področju človekovih pravic, v domačem in mednarodnem okolju. »Hkrati pa si želim okrepiti delovanje na humanitarnem področju. Nekaj idej že imam,« je dejala.
Sedanja prva dama Barbara Miklič Türk se namerava poleg rednih protokolarnih obveznosti, pri katerih se pričakuje vloga predsednikove soproge, še naprej posvečati »predvsem dogodkom, ki poudarjajo pomen prostovoljstva, zdravstvene preventive ter skrbi za invalide ter ljudi s posebnimi potrebami«.
Vse tri so si tudi edine, da posebna predsedniška rezidenca ne bi bila primerna, zlasti zaradi kriznih časov. Na naše vprašanje, v kateri prvi dami iz sveta vidi zgled za svoje delovanje, je soproga Danila Türka pojasnila: »Vsaka prva dama je drugačna in ima svoj osebni slog. Težko rečem, da se zgledujem po kateri od njih, sem pa vedno občudovala Eleanor Roosevelt, ki je zelo veliko naredila na področju človekovih pravic in promovirala prostovoljstvo.«
Enak zgled ima soproga Milana Zvera: »Všeč so mi ženske, ki so samostojne in sočutne osebnosti ter razvijajo osebne talente, ki so jim bili dani. Takšna prva dama je bila na primer Eleanor Roosevelt, ki je imela leta 1948 v OZN eno najpomembnejših vlog pri sprejemu Splošne deklaracije o človekovih pravicah.«
Tanja Pečar, dolgoletna partnerka Boruta Pahorja, je bila glede svoje morebitne vzornice bolj zadržana: »Vsaka prva dama se je na svoj način vtisnila v naš spomin in vsaka je pustila sled. Vsaki, ki je ne bi omenila, bi naredila krivico.« Malce manj je bila Pečarjeva, po poklicu odvetnica, zadržana pri napovedi verjetnosti zmage njenega kandidata: »Verjetnost je velika. Kandidira zato, ker ima prave sposobnosti in lastnosti za predsednika države, in zaradi tega ima tudi veliko možnosti za zmago.«
Prednosti, pomanjkljivosti
O glavni prednosti in slabosti svojega partnerja pa takole: »Zaupanje v ljudi, ki se včasih res pokaže kot slabost, a jo v glavnem razumem kot prednost − to si tudi deliva.«
Podobno meni o zmagi svojega moža Barbara Miklič Türk: »Mislim, da ima dobre možnosti za zmago, o čemer priča tudi visoka podpora javnosti, ki jo uživa že ves svoj mandat.« O njegovih prednostih in slabostih pa: »Včasih se mi zdi, da ves čas tiči v papirjih, da preveč dela. Med njegovimi prednostmi pa bi poudarila umirjenost, strpnost in vztrajnost.«
O tem, da si zmage želi Milan Zver, ne dvomi Andreja Valič Zver, ki pa se izogne natančnejši napovedi izida volitev: »V šali primerjam predsedniško bitko s športno tekmo. In vsak športnik si želi zmagati, kajne?« Soprogove dobre in slabe lastnosti: »Prednost − odgovornost. Slabost − preveč dela.« Na vprašanje, koliko se vključuje v kampanjo svojega soproga, nam je odgovorila: »V kampanjo sem aktivno vključena. Tudi s predlogi, seveda. Sicer pa govorim na konvencijah po vsej Sloveniji in spremljam soproga na različnih dogodkih. Podpiram pa ga tudi tako, kakor običajno žene podpirajo svoje može: z ljubeznijo, pogovorom ter skrbjo za dom in družino.«
Tanja Pečar na enako vprašanje priznava, da sta »odločitev, da Borut kandidira za predsednika države, kot že mnoge poprej, sprejela skupaj. To ni bil ravno kratek pogovor in ni se končal v enem samem popoldnevu.« Vendar nam o svojem morebitnem vplivu na potek kampanje ne razkrije več kot toliko.
Če se ji zdi koristno in primerno, pa se v kampanjo sedanjega predsednika vključuje Barbara Miklič Türk. »Soproga spremljam na nekaterih dogodkih, kjer se predstavlja kot kandidat ali se srečuje s svojimi podporniki,« je zapisala.
Diplomatke
O tem, kateri protikandidat na predsedniških volitvah najbolj ogroža njihovega partnerja, so vse tri morebitne bodoče prve dame nadvse diplomatske: oba protikandidata sta dobra, meni Tanja Pečar. »Oba protikandidata imata svoje odlike in ju s soprogom spoštujeva. Kateri bo v kandidaturi najbolj uspešen, pa bodo odločili volivke in volivci,« je zapisala Barbara Miklič Türk. »Zaupam v svojega moža in ne razmišljam o protikandidatih, si pa želim fair playa,« pravi Andreja Valič Zver. Na vprašanje, kakšna se ji zdi raven komuniciranja v predsedniški kampanji, odgovori: »Glede na dejstvo, da imajo vsi trije kandidati izkušnje v politični areni, ne pričakujem nizkih udarcev.« Da je raven komuniciranja ustrezna, meni Tanja Pečar, ki ocenjuje tudi vlogo medijev: funkcijo predsednika so vzeli resno in temu prilagodili komuniciranje. In Barbara Miklič Türk: »Mislim, da je raven politične komunikacije v predsedniški kampanji v pričakovanih in sprejemljivih okvirih, seveda pa bi si v slovenski politiki nasploh želela več politične kulture.«