LesnaVesna: Leseni navdihi z zgodbo

Ko se skupaj znajdeta dva arhitekta, eden bolj poln idej kot drugi, ona iz Slovenije z zanimanjem za slovensko bajeslovje in izročilo, on iz Španije s temperamentom, ki vleče in ne dovoli počitka, spodbujeno pa še z željo po delu in preživetju, potem ne preseneča, da vznikne nekaj takšnega, kot je LesnaVesna. Z občutkom, veliko estetike in zgodbo izdelano okrasje in uporabno posodje iz slovenskega lesa. A to je šele začetek.

Za blagovno znamko VesnaLesna stojita Eva Štrukelj in Ignacio Lopez, ki sta se pred leti kot študenta arhitekture spoznala v Belgiji, nato pa nekaj let živela in intenzivno delala v Španiji. S krizo so varčevanje občutili tudi arhitekti in tako je še danes, tudi v Sloveniji, kamor sta se priselila pred dobrima dvema letoma, zato se je (v vmesnem času) treba znajti drugače.

Ignacio je sicer vpet v podjetje Lushna, ki snuje (eko) bivališča za tiste, ki si želijo nadstandardnega kampiranja (glamping, op. p.), v prostem času pa je v veliko pomoč Evi – pri tehtanju in tudi produciranju idej, načinih oblikovanja in izpopolnjevanju tehnike, izbiri in nabavi lesa – prisegata na slovenskega, predvsem bukovino, topolovino in brezovino – ter ustreznega orodja, pri žaganju in brušenju, pa tudi pri trženju, ki je še zelo v povojih in eno izmed bolj zoprnih opravil kreativcev.

Začelo se je z Evino željo, da naredi nekaj svojega, in ko je pri kolegu videla stroj za izrezovanje lesa, so se ideje kopičile kar same od sebe, še zlasti ko je pobrskala še po bogati slovenski kulturni in naravni dediščini. Vzniknili so prvi okraski, pladnji in pogrinjki, v začetku bolj robato, potem vedno bolj mehko in zaobljeno izbrušeni, večinoma rezultat prizadevnega ročnega dela. »Nisva profesionalca in za zdaj še nisva ugotovila, kako poenostaviti proizvodnjo; mislim, da se ne da, ker tudi na trgu nisem še videla podobnih zadev, kot jih delava midva. Ljudem se verjetno ne ljubi toliko škrebljati,« v smehu razmišlja Eva.

Evolucija v lesu

Zdaj, pred novim letom, ljudje res veliko povprašujejo po njunih izdelkih. »Naročil z danes na jutri žal s takim načinom in obsegom proizvodnje ne morem uresničiti. A če bi bil vse leto december, bi lahko eden živel od tega, je pa res, da sva se šele zdaj začela bolj posvečati trženju.« Zdaj so aktualne predvsem njune smrekice, jih pa med letom kupujejo tudi za otroke. »V luknjice oz. oblike namreč lahko vstavljamo živali, trakove, okraske … kot se je pokazalo, lahko s svojimi vejami pridejo prav tudi za shranjevanje nakita. Prvo drevo je imelo le luknje, pa so ljudje vprašali, kje so živali. In sva jih naredila. Potem sva si zaželela, da živali, tako kot v naravi, lahko stojijo poleg drevesa. Nekatere so dobile še podstavke, ptiči, na primer, oprijemke, s katerimi jih namestiš na drevo,« je razvoj izdelka, imenovanega Gozdni sprehod, opisala Eva.

Zgolj luknjice, v katere se lahko privežejo pentljice in drugo okrasje, ima drevesce iz brezove vezane plošče, imenovano Snežni oblaček, ki ga lahko tudi obesimo, medtem ko sta smrekice, katere vršički imajo obliko cvetov, poimenovala Zimske rože. Vse obarvane in obdelane z naravnim oljem ter kančkom eteričnega olja, ki malo podiši.

Pred kratkim ju je »našel« tudi eden od slovenskih hotelov in naročil filigranske pogrinjke iz topolove vezane plošče, iz serije Dota, katere rdeča nit je čipka, izdelek ene najbolj znamenitih slovenskih obrti, medtem ko so lične deske za rezanje iz serije Pisanice, ozaljšane z geomet­ričnimi in rastlinskimi vzorci, ki jih je sicer najti na velikonočnih jajcih, pogosta poročna darila, pri čemer izdelke po želji tudi personalizirata – vtisneta vanje ime ali posvetilo.

Na podstavkih za kozarce iz serije Lepa misel je najti nagelj, zvezdo ali srce, ki je glavni motiv tudi v seriji Moje srčece, v seriji DomaDoma pa na figuricah, ki so lahko obeski, magneti ali broške, zaživijo zmaji, povodni možje, konjički, zlatorogi … pa tudi Triglav, snežinka, narcisa, celo potica. »Ne vem, ali ljudi sploh zanima zgodba, ki jo nosijo najini izdelki,« razmišlja Iniaki (tako Eva imenuje svojega partnerja Ignacia), a Evi se zdi, da je tako prav. Da je to dodana vrednost, pa čeprav le zanjo.

Opažena in nagrajena

Navdihuje se tudi v naravi, tako je na primer nastal večdelni servirni pladenj rezalna deska iz bukovega lesa, premazan z naravnimi olji in mineralnimi pigmenti, pri oblikovanju katerega je bil vodilo prodnik, lepo zaobljen kamen. Za prihodnje leto že čaka tudi nekaj novosti. Izhodišče zanje bo nedavna nagrada, ki jo je Eva dobila na natečaju Spirit Slovenija. Za razpis, katerega vodilo so bili slovenski izdelki, ki bi jih lahko uspešno tržili tudi zunaj meja, je oblikovala lesene igrače in pohištvo za otroke. »V ta namen sem prvič pripravila strategijo za izdelavo malo večjih kosov, kar bo prišlo prav tudi nama, če bova širila dejavnost. To je vsekakor najina želja, a gre bolj počasi, zlasti ker sem šele pred kratkim končala porodniški dopust,« je povedala Eva ob pogledu na 14-mesečnega Naceta, ki so mu izdelki staršev neusahljiv vir za igro.

Iniaki sanja predvsem o izdelavi ali vsaj predelavi oz. restavriranju pohištva, ki bi nosilo noto njune Les­neVesne. »Upava, da bo najina blagovna znamka v prihodnosti rasla in bova lahko odprla tudi svojo, pravo trgovino skupaj z razstavno galerijo,« je povedal. Zdaj svoje izdelke ponujata v treh spletnih trgovinah; v dveh tujih (DaWanda in Ezebee) – in nekaj izdelkov je že odpotovalo v Nemčijo –, zadnji mesec pa tudi v svoji lastni. »Za zdaj gre vse po principu majhna proizvodnja, majhni posli in zaslužki, a ravno z izdelovanjem in trženjem majhnih stvari se uriva za morebitne večje,« je povedala Eva.