Tiskane izdaje
Le kdo ne pozna tistega prikupnega črnega mačkona, ki se vsako jutro prebuja v Mačjem mestu? Ko si pomane oči, se ob branju Mačjih novic in srkanju mačjega mleka v krčmi Pri veseli kravi zanj začne še en povsem običajen mačji dan. Maček Muri je gotovo ena tistih pravljičnih ikon, ki so zaznamovale otroštvo marsikaterega slovenskega otroka.
Ko je Kajetan Kovič ustvaril tega junaka, si verjetno ni predstavljal, da bo mačji falot tudi desetletja pozneje otroke navduševal enako kot tedaj. Skoraj štirideset let po tem, ko je literarni lik nastal, in trideset let po tem, ko so v kasetofonih prvič zadonele pesmi o mačku Muriju in muci Maci z vokalom Nece Falk, bo pravljični junak v ponedeljek ob 18.25 na prvem programu Televizije Slovenija zaživel v novi animirani različici.
Staro v novi podobi
Kratki animirani film v režiji Borisa Dolenca je nastal po Kovičevi knjižni predlogi, novo likovno podobo Murija, Mace in drugih mačkov iz Mačjega mesta pa je zasnoval Matej Lavrenčič.
V animiranem filmu so Mačje mesto oblikovali po podobi obmorskega mesta, podobnega Piranu in tudi Ljubljani, njegovo ozadje pa krasi Triglav. Čeprav so avtorji izhajali iz besedila, pa so dodali še nekaj novih zapletov in situacij. »Jelka Reichman je podobo Murija vsem nam zasidrala globoko v spomin, toda glede na potrebe in želje, ki so nastale pri izbiri 3D-animacije smo se odločili, da je junakom treba poiskati videz, ki bo bolj ustrezal celotnemu konceptu novega animiranega filma o Mačku Muriju. Pri ustvarjanju smo si pustili proste roke, saj smo želeli na novo ustvariti njihove podobe, pa čeprav smo s tem tvegali Murijevo prepoznavnost in njegovo všečnost. Vsekakor pa smo želeli vsaj deloma ohraniti karakteristike, ki jih je ustvarila Reichmanova. Muri je ostal črn muc prijaznega obraza z zelenimi očmi in z okroglim trebuščkom. Prav tako je Maca ostala bela in elegantna muca,« pove režiser Boris Dolenc, ki pravi, da je velika odgovornost ustvariti animirano različico junaka, ki ga verjetno pozna vsa Slovenija.
»Ni slovenskega otroka, ki ne pozna mačka Murija, zato je bila odgovornost nas ustvarjalcev še toliko večja. Ves čas se zavedamo, da vsi dobro poznajo te junake in njihove prigode iz pesmi in knjige. Na trenutke je to celo malce nehvaležna naloga, saj pri tako dobrem otroškem delu ne želimo narediti česa narobe. Zavedamo se, kako veliko delo so opravili ustvarjalci pred nami in da smo mi pravzaprav samo nasledniki, ki nam je dano, da iz te Murijeve zakladnice črpamo nove ideje. Zato tudi strah, da dela ne bi dobro opravili, nikakor ni odveč. To me namreč še toliko bolj motivira pri spraševanju, ali bo novi Muri ljudem sploh všeč in ali ga bodo še imeli radi, čeprav bo malce drugačen,« razmišlja idejni vodja projekta.
Marko Mandić da glas
K projektu so povabili znane slovenske igralce, da so animiranim junakom posodili svoje glasove. Mačkona Murija je zaigral Marko Mandić, Polona Juh se je tokrat znašla v vlogi muce Mace, Jernej Šugman nastopa kot razbojnik Čombe, Janez Hočevar - Rifle kot ribič Marko, Aljoz Svete kot učeni Miki, Bojan Emeršič kot poštar Mijalko in Nina Valič kot točajka Liza.
»Nismo iskali sinhronizatorjev, temveč igralce, ki bodo resnično odigrali značaje Murija, Mace, Čombeta in drugih junakov ter v njih vnesli novo življenje. Igralci so v studiu odigrali svoje akcije, nato pa so animatorji po njihovih besedah in gestah animirali like. Pomembno je bilo, da vsak igralec ustreza liku, ki ga odigra. Pa naj bo po barvi glasu, vizualni podobi ali značajskih lastnostih. Vsi so odlično opravili svoje delo, saj so se tako dobro vživeli v svoje like, da je bilo snemanje res zabavno,« delo opiše režiser, ki pravi, da Murija odlikujejo številne posebnosti. »To so predvsem njegova odprtost, prijaznost, izvirnost, radovednost, duhovitost in čut za socialnost. Po poklicu je pisatelj, ki vsak dan v Mačjo knjigo zapiše vse dogodke, ki se zgodijo v Mačjem mestu, ter velik poznavalec vseh njegovih prebivalcev.«
Z glasom se je tem karakteristikam odlično približal Marko Mandić, ki ima iz otroštva na črnega mačkona lepe spomine: »Mačka Murija se spomnim predvsem iz slikanice. Pozneje sem se seznanil tudi z glasbo Jerka Novaka in Nece Falk, ki je bila pogosto spremljava na Pikinem festivalu v Velenju, kjer sem delal kot srednješolec in študent na začetku svojih študijskih let. S to zgodbo je odraščalo več generacij, seveda pa sem z Mačkom Murijem v stik znova prišel tudi kot oče, saj sem lik predstavil svojima sinovoma Vorancu in Francetu.«
Igralec pravi, da je bilo pri tem projektu zanimivo, da so igralci glasove likom posodili, še preden je bil film povsem dokončan: »Zato smo imeli tudi nekaj več manevrskega prostora, kot je to v navadi pri sinhronizaciji animiranih filmov. Posoditi glas mačku Muriju je odgovorno delo, a hkrati zelo zabavno. Do animiranja imam še vedno veliko strahospoštovanje, in preden se ga lotim, imam vedno nekaj treme,« pripoveduje član ljubljanskega umetniškega ansamba Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Prvi od petih
Celoten proces dela in ustvarjanja filma je trajal približno dve leti in pol. »Najprej smo pripravljali scenarij, nato smo naredili likovno zasnovo junakov in podobe Mačjega mesta, kar nam je vzelo precej časa. Seveda ne smemo pozabiti Kajetana Koviča in vseh avtorjev glasbe, ki so nam dovolili uporabo svojega izjemnega dela. Po prvih skicah so sledili poskusi izdelave 3D-modelov. Veliko časa smo se ukvarjali tudi s končnimi kadri, saj smo želeli dobiti videz risanke, ki nam bo vsem všeč.
Ali nam je uspelo, pa naj presodijo gledalci,« z nasmehom dodaja režiser, ki ima za sabo že nekaj uspešnih projektov. Po premieri na Festivalu slovenskega filma lani v Portorožu so Mačka Murija predvajali v 15 dvoranah Art kina mreže po vsej Sloveniji. Rojstni dan, prvi del filma, ki ga bodo v ponedeljek predvajali na nacionalki, je prvi od petih delov miniserije. V produkcijski hiši Invida, ki v slovenskem filmskem svetu deluje že deset let, si želijo, da bi se našle finance tudi za predvajanje preostalih štirih delov.
»Prvi je končno tukaj. Vsi smo zelo veseli, saj nam je skupaj s sofinancerjema – Slovenskim filmskim centrom in RTV Slovenija – uspelo! Ideja je, da bo na koncu pet delov, ki se bodo povezali v zaokroženo celoto – v mačji dan. Nekako tako, kot je opisano v knjigi. Drugi del je že popolnoma pripravljen in čaka na sofinanciranje, medtem ko za tretjega in četrtega še razvijamo scenarij. Kdaj bo vseh pet delov mogoče videti, je predvsem odvisno od finančnih sredstev, vsekakor pa ustvarjalci upamo, da že kmalu.«
