Nedeljski izlet: pred vročino pobegnimo na Kolpo

Kolpa ponuja odlično poletno osvežitev in mnoge skrite kotičke, kjer lahko uživamo v neokrnjeni naravi, pojemo kaj dobrega in se sprostimo z različnimi vodnimi športi, od kopanja do vedno bolj priljubljenega supanja (veslanja na deski).

Tokrat smo jo mahnili v Prelesje, vasico nedaleč stran od Starega Trga ob Kolpi in kakšnih 20 kilometrov oddaljeno od veliko večjega Črnomlja. Če jo boste iskali v navigacijski napravi ali na spletnem zemljevidu, izberite Prelesje pri Črnomlju, saj so v Sloveniji še trije istoimenski kraji. Iz Ljubljane se boste vozili več kot uro in tri četrt, raje dve, kolikor potrebujete za dobrih 90 kilometrov ceste, ki pelje mimo Ribnice in Kočevja.

Poljanska dolina

Ko zapustimo glavno cesto in se spustimo proti Dolu, ki še sodi pod kočevsko občino, se znajdemo na serpentinasti cesti. To so, tako pravi spominska plošča, zgradili v začetku 20. stoletja po naročilu Deželnega odbora vojvodine Kranjske »v korist in blagor ljudstva«. Na plošči na eni od serpentin preberemo še imena tedaj odgovornih za projekt, pod nami pa se odkriva prelep razgled na Poljansko dolino ob Kolpi, na Kolpo, bližnji kamp in našo južno sosedo Hrvaško – meja namreč poteka bolj ali manj po sredini reke. Ko prispemo v dolino, zavijemo levo in po nekaj minutah vožnje ob Kolpi zagledamo krajevno tablo Prelesje, takoj za njo pa reklamni kažipot za turistično kmetijo Madronič, kjer je nekoč obratoval mlin, Madroničev mlin.

Jajce in postrvi

Obiskovalec Prelesja si lahko pri Madroničevih, ki so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli odkrivati poslovne priložnosti v kmečkem turizmu, postavi šotor, prespi – tudi na seniku –, se okrepča s postrvjo, po kateri so znani daleč naokrog. Ljubitelji adrenalinskih športov se lahko dogovorijo za rafting na Kolpi, spet drugi lahko uživajo na plažici ob mlinu, ki že dolgo ne melje več. Med raziskovanjem njegove zgodovine smo našli zanimiv podatek – v njem so davnega leta 1943 prenočili slovenski odposlanci, ki so bili na zgodovinsko pomembni odpravi v Jajce, kjer so postavili temelje avnojske Jugoslavije. Se je pa od mlinske infrastrukture, poleg kamnite stavbe, ohranil tudi poševno postavljen jez. Od tod se lahko sprehodimo do središča Prelesja, leta 2011 imenovanega za najlepšo vas, kjer se je ohranilo še nekaj hiš. V eni izmed njih, ki stoji na glavnem vaškem križišču, obratuje galerija Baričeva hiša, v kateri je te dni na ogled razstava likovnih del Alenke Mušič. Nad vasjo je še turistična kmetija Kapš, kjer se lahko okrepčate in v eni izmed štirih sob tudi prenočite.

Najjužnejša točka

Krajinski park Kolpa je poln zanimivih kotičkov, ki jih lahko odkrivate s čolnom po Kolpi ali s pohodniškimi čevlji na nogah. Med njimi je tudi Kot pri Damlju, do katerega potrebujemo z avtomobilom dobre pol ure, lahko pa se odločimo tudi za vodno pot. Posebnost te vasice, kjer še vedno utripa življenje, je, da je v njej najjužnejša geodetska kota v Sloveniji (E 15º 10', N 45º 25'). A to je očitno najstrožje varovana skrivnost, kajti nikjer ni ne duha ne sluha o velikih turističnih smerokazih, ki bi vabili na najjužnejšo točko dežele na sončni strani Alp.