Tiskane izdaje
Lokalni sodni dan
No, s srečo se te dni nedvomno ne morejo hvaliti na območju Polhovega Gradca, kjer se je v noči na torek zgodil pravi lokalni sodni dan – sprožilo se je najmanj petdeset plazov, uničenih je petdeset kilometrov cest, podrti štirje mostovi, poplavljene in uničene so bile številne kleti, tudi pritličja hiš … »Ob naših hišah teče potoček, ki čez poletje ponavadi presahne, v torek zjutraj pa se je spremenil v dva uničujoča vodna repa, ki sta s sabo nosila vse, kar sta ujela na poti, nato pa z materialom trčila in vdirala v hiše …« je opisal Franc Skopec s Smolnika, ki z dvema bratoma in očetom zelo strnjeno prebivajo v treh hišah. Najhuje je doletelo tisto, ki stoji najviše. »Ravnokar prebarvana fasada in urejena drvarnica sta povsem uničeni. Material, ki je prišel z vodo, mu je obrusil vogale hiše, vdrl skozi okno, v celoti zalil garažo in pritličje – kar je bilo tam, je preprosto odneslo, hkrati pa odložilo za kakih petsto kubičnih metrov materiala. Nato so voda, blato in kamenje dosegli očetovo hišo in jo zalili, do zjutraj ni mogel iz nje, meni je skoraj odneslo avto in zalilo obe garaži. Odneslo je tudi cesto, za zdaj smo z nje odstranili ves mulj, sosed je pripeljal pesek, da smo jo malo utrdili … Že tri dni garamo, kolikor lahko, a če ne bi bilo gasilcev, sosedov in prijateljev … na trenutke sem res pomislil, da ti ob takem opustošenju preostane le še štrik …« K sreči malodušje ni trajalo dolgo, izkazalo se je, da si Slovenci vsaj ob nesreči znamo priskočiti na pomoč, če že prej ne.
Nujno urediti vodotoke
Da so razmere v regiji že precej urejene, je v petek za Nedelo potrdil tudi župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. »Večina cest je očiščenih in za silo prevoznih, pokrpali smo tudi tri od štirih podrtih mostov, na popravilo čaka le še most v Petačevem grabnu, a menimo, da bo do ponedeljka ali torka bolj ali manj urejeno tudi to.« Več kakor 200 gasilcev – 170 iz domače občine, preostali pa iz sosednjih – je res hitro in učinkovito opravilo svoje delo. »Fizično, z rokami, pa tudi s traktorji in preostalim orodjem, da so odstranili material, ki ga je nanesla podivjana voda, tako da so ljudem v zelo kratkem času zagotovili dostop do hiš. Poleg tega smo kadrovsko okrepili službo za redno vzdrževanje cest, da je promet čim prej stekel. Za obnovo več deset kilometrov cest, ki smo jih zdaj le za silo pokrpali, pa bo treba zagotoviti ogromno finančnih sredstev. Kje, žal ne vemo, ker smo za odpravljanje posledic žledoloma, ki je bil v naši regiji eden najhujših v Sloveniji, porabili vse in še več, kolikor je namenjeno morebitnim izjemnim dogodkom. Škodo ocenjujemo na vsaj 400.000 evrov, kar je toliko, kolikor sicer znaša strošek letnega vzdrževanja naših cest … Vsa ta leta se je ogromno govorilo o poplavni varnosti in ukrepih, ki bi jih morali za varnost državljanov v tej regiji nujno uvesti, vendar se kaj dosti žal ni naredilo. Treba bi bilo očistiti pregrade in postaviti tudi nove, urediti struge in ravno tokrat se je pokazalo, da predvideni zadrževalnik na Dobrovi ne bo ustrezno opravljal naloge: postaviti bi ga namreč morali više, da bi vodo zadržali tam, ne pa da ta brez težav pride do naselbin. Z neurejenimi vodotoki se bo, skratka, država morala prej ali slej spopasti,« je prepričan Setnikar.
Tokratno neurje k sreči ni zahtevalo žrtev, kot se je na istem območju zgodilo leta 1924. Takrat je voda prav tako vdirala v hiše, jih uničevala, odnesla ceste, mostove pa tudi žago, dva mlina in tri hleve, na drugi strani grebena pa mlin, žago in nekaj hiš. Čeprav je bila ujma, ki je zajela razmeroma majhno območje Slovenije, kot je v knjigi Kronika izrednih dogodkov XX. stoletja zapisal Miran Trontelj, kratkotrajna, je takrat življenje izgubilo 19 ljudi in utonilo veliko živine.
Po pobočju vedno dere ...
»V Sloveniji imamo konstelacijo več dejavnikov, kot so hribi in morje, zato lahko ob določeni kombinaciji smeri vetrov postane zračni tok nestabilen, lokalno pa nastanejo izrazito močni nalivi, grmenje, nevihte, kar se je dogajalo tudi v zgodovini. Posledice takih nalivov so porasti hudournikov, ki s sabo nosijo vse, kar jim je na poti, v Polhovem Gradcu menda tudi tisto, kar se še ni pospravilo po žledu. Kjer je erozijsko in plazovito območje, skratka, ob deževju voda zares dere, skupaj z blatom, kamenjem …« je povedal Brane Gregorčič. A podobno se je pred nekaj tedni dogajajo tudi ob morju, kar ni povsem neobičajno, je pa precej redko, prizna meteorolog. »Na morju strmih pobočij ni, a kadar pade veliko vode v zelo kratkem času, ta deluje zelo erozijsko in tako nemudoma odnese kakšno makadamsko cesto. Ta tip vremena za poletje res ni najbolj značilen: atlantski cikloni, hladni in vlažni, so se letos gibali precej proti jugu, medtem ko na tem območju običajno prevladuje bolj suh in topel zrak iz Afrike. Letos pa so cikloni kar lezli niže in niže proti jugu, se odcepljali nad Balkanom, posledica česar je bilo pogosto deževje. In da, letos smo imeli julija rekordno število padavinskih dni za ta mesec, kar 21 jih je bilo, tudi v Ljubljani, res pa je, da količina padavin ni presegla povprečja.«
Prihodnost? Suša poleti, moča pozimi
Letošnje poletje, ki je zaradi svoje nestanovitnosti še nekoliko bolj pod drobnogledom, torej ni nič izjemnega oziroma nič takšnega, česar ljudje v preteklosti ne bi že izkusili, prav tako, kot poudarja Gregorčič, nižje temperature ne vzbujajo dvoma o teoriji o globalnem segrevanju. »Letošnje poletje nič ne pomeni za poletje prihodnje leto, kot ni lansko, ko smo imeli ravno v začetku avgusta temperaturni rekord, 40 stopinj Celzija. Dolgoročno je torej težko karkoli napovedovati, saj nismo strokovnjaki za klimatske spremembe, vendar vsi scenariji kažejo, da bodo poletja v južni Evropi čedalje bolj sušna, zime pa bolj mokre kot doslej; z višjo mejo sneženja sicer, a z več padavinami.«
