Prva javna hiša v Sloveniji? Ne, savnarski klub je turistična ponudba

Na Ajševici domuje od 1. avgusta. Ponudba utegne razvneti želje in domišljijo obiskovalcev.

Objavljeno
09. avgust 2014 20.33
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica
Ko se iz Kromberka približujete Novi Gorici, velikega oglasnega v krožišču, tik ob poslovnem središču Gonzaga, res ne morete zgrešiti. Še manj vsebine na njem. Na Ajševici, od mesta vrtnic oddaljeni le za streljaj, od 1. avgusta domuje prvi savnarski klub v Sloveniji. Ki gostom obljublja visoko raven erotične ponudbe, s plesom, striptizom in kinom za odrasle vred, skratka z vsem, kar utegne razvneti želje in domišljijo obiskovalcev. Kar se bo dogajalo pozneje, bo stvar vsakega posameznika, pravijo.

Ob devetih zjutraj pred klubom Marina, kakor se imenuje prvi savnarski klub pri nas, ni bilo nikogar. Edini izjemi sta bila mladeniča, tu očitno zaposlena, ki sta si privoščila vsak svojo cigareto. Naključni opazovalec vaške idile nedaleč od konjeniškega kluba Mandrija seveda ne more prezreti podob morskih deklic na vratih Marine in pomenljivega napisa, da se je znašel v erotični wellness oazi. Lastnik kluba Dejan Šurbek nas čez nekaj trenutkov pozdravi z besedami, da nosimo mediji levji delež krivde za zgrešena mnenja o klubu. »Bralcem namreč predstavljate naš in druge podobne klube kot nekakšne postprostitucijske javne hiše, kar je povsem zmotno in zelo daleč od resnice,« je prepričan. Resnica je po njegovih besedah ta, da je Marina, ki je nastala v nekdanjem propadlem klubu Jolly, predvsem sprostitveni prostor za obiskovalce obeh spolov, katerega poslanstvo je odmik od vsakdanjih obremenitev in stresa v prijetnem okolju. Brez nezakonitih substanc in »pristopov«, pristavlja Šurbek.

FKK-obisk za 85 evrov

»Delujemo po podobnem principu kot FKK. Ko gost vstopi v kompleks, plača 85 evrov vstopnine, nato se v garderobi preobleče, dobi svojo brisačo in elektronsko zapestnico. V vstopnino je vključen vstop v velnes, različne vrste kopeli in savn, jacuzzi, pa tudi brezplačna hrana in brezalkoholne pijače. Ponujamo različne vrste masaž, od klasične do športne. »Sem nikakor ne spadajo 'happy end' masaže ali druge oblike erotičnih masaž,« zatrjuje Šurbek. Močnega erotičnega pridiha na približno tri tisoč kvadratnih metrih notranjih površin – celoten kompleks meri z zunanjimi površinami približno 8000 kvadratnih metrov – kljub vsemu ni mogoče spregledati: od intimnega ambienta, glasbe in luči do drogov za erotični ples in striptiz ter kina s filmi za odrasle. »Sprejmemo lahko med 200 in 250 gostov, če bi jih bilo več, bi bilo že prenatrpano,« pove sogovornik. Nad dogajanjem ves čas bdijo kamere, prav tako imajo zaposlene varnostnike, da bi preprečili morebitne incidente. Edini del, v katerega oko kamere ne seže, so separeji, kamor se lahko gostje umaknejo, ko si zaželijo zasebnosti. Kaj se dogaja tam, lahko sklepate sami ...

»Ne bdimo nad tem, ali se iz vsega skupaj med gosti kaj izcimi. To je prepuščeno njim,« pristavi Šurbek. In če se mednje pomeša prostitut ali prostitutka, ki išče zaslužek? »Tudi v to ne posegamo. Nimamo nikakršnih nezakonitih namenov, gostom ponujamo le storitve, ki sem jih opisal,« doda. Pa vendar, se zaradi tankega ledu med erotiko in prostitucijo ne boji obiskov policije? »Na ogled smo že vnaprej povabili predstavnike lokalnih organov pregona, s policijo si želimo dobrega sodelovanja, saj poleg varnostnih služb prispeva levji delež k varnosti naših gostov. V našem poslovanju tudi ni ničesar, kar bi skrivali,« zatrdi sogovornik. V isti sapi pove, da z lokalnim okoljem in najbližjimi sosedi v desetih dneh, odkar je klub odprl vrata, niso imeli nikakršnih težav. »Ne vem, zakaj bi naša dejavnost na Ajševici kogarkoli motila. Sem poslovnež, zaposlil sem trideset ljudi z Goriškega, od kuharjev, varnostnikov, čistilk do maserk. Zanje plačujem državi vse davke in prispevke, hkrati pa vzpostavljam prepoznavnost tega segmenta turizma,« samozavestno pove lastnik Marine, ki o vrednosti naložbe ne govori, računa pa, da se mu bo finančni vložek povrnil že v petih letih. Da bi bila Marina slovenska različica javne hiše Andia­mo v Beljaku, ki je menda nadvse priljubljena tudi med našimi držav­ljani, odločno zavrača.

Italijani uživajo drugače kot Slovenci

Ne skriva pa, da Marina ne meri na slovenske, temveč predvsem italijanske goste, kjer takšnih klubov še ne poznajo. Najbolj oddaljeni gost je tako na Ajševico prispel iz Rima. »Veste, Italijani so drugačni. Za Slovence se zdi, da znajo uživati le takrat, ko se ga napijejo, Italijani pa se znajo zabavati brez alkohola in nedovoljenih substanc ter so veliko mirnejši,« meni Šurbek. Med prihodnjimi načrti je tako že ureditev manjše igralnice, saj je za naše zahodne sosede znano, da se navdušujejo za vse vrste iger na srečo. Odkar je Marina odprla svoja vrata, jo v povprečju obišče med 50 in 60 gostov, nekateri tu celo prespijo, saj h kompleksu spada tudi hotel s tremi zvezdicami in zunanjim bazenom. »Nočnih lokalov je na Goriškem veliko, a mi smo vseeno čisto nekaj posebnega. Za vse goste ohranjamo najvišjo raven diskretnosti, saj imamo informacije le o tistih, ki pri nas prespijo,« zatrjuje lastnik kluba.

Preplet nočnih klubov in prostitucije

Da se nočni klubi in igralništvo prepletajo tudi s prostitucijo, najbrž ni dvoma, čeprav uradne statistike velikokrat ne kažejo razširjenosti pojava. Kriminalisti policijske uprave Nova Gorica so, denimo, leta 2012 obravnavali tri kazniva zlorabe prostitucije in eno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Ovadili so pet fizičnih in eno pravno osebo. Lani so obravnavali zgolj eno kaznivo dejanje zlorabe prostitucije in pri tem ovadili enega osumljenca, so pa v lanskem juniju kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada prav na območju novogoriške policijske uprave razkrili kriminalno združbo, ki se je ukvarjala z zlorabo prostitucije. Letos tukajšnji kriminalisti še niso obravnavali kaznivega dejanja, povezanega z zlorabo prostitucije, medtem ko je policija na območju Slovenije v prvem polletju preiskovala štiri sume zlorabe prostitucije in dve kaznivi dejanji trgovine z ljudmi. Skupno so ovadili 18 ljudi. Za primerjavo: lani so policisti skupno obravnavali deset primerov zlorabe prostitucije in štiri primere trgovine z ljudmi ter ovadili 23 osumljencev, leto pred tem pa so jih ovadili 25 ter obravnavali šest primerov zlorabe prostitucije in štiri primere trgovine z ljudmi.

Prostitucija v Sloveniji ni kriminalizirana

Za zlorabo prostitucije je pri nas zagrožena kazen zapora od treh mesecev do 12 let, medtem ko se trgovanje z ljudmi kaznuje z zaporom od enega do 15 let. »Policisti oziroma kriminalisti pri svojem delu niso več osredotočeni na prostitutke oziroma prostitute, temveč na ljudi, ki tiste, ki se ukvarjajo s prostitucijo, zlorabljajo, ter ljudi, ki zaradi izkoriščanja prostitucije takšno osebo kupijo, prevzamejo, nastanijo, prepeljejo, prodajo, izročijo oziroma z njo kako drugače razpolagajo ali pa pri teh dejanjih posredujejo. Treba je poudariti, da prostitucija v Sloveniji ni kriminalizirana, saj je bila s spremembami in dopolnitvami zakona o prekrških zoper javni red in mir odpravljena prepoved vdajanja prostituciji. Kaznivo je ostalo samo ponujanje spolnih storitev na javnem kraju na vsiljiv način, kar pa mora koga motiti oziroma povzročiti vznemirjenje ali zgražanje ljudi. Ni torej prekršek spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih storitev na javnem kraju z vsiljevanjem,« pojasnjuje Dean Božnik, tiskovni predstavnik Policijske uprave Nova Gorica. Policisti so v letih 2012 in 2013 v naši državi skupno obravnavali 125 tovrstnih kršitev.

Po domnevah nevladnih organizacij, raziskovalcev in medijev je v Sloveniji dejavnih med 1500 in 4000 prostitutk, večinoma osebe s stalnim bivališčem na območju Slovenije. S prostitucijo pa se ukvarjajo tudi tujke, predvsem iz vzhodne Evrope in Azije. To so predvsem tiste, ki imajo delovno dovoljenje za animatorke in plesalke, ki so zaposlene v nočnih lokalih. Podatki, ki so nam jih posredovali iz novogoriške območne službe zavoda za zaposlovanje, kažejo, da so med letoma 2009 in 2014 iz držav nekdanje Sovjetske zveze – izjema so tri baltske države, ki so v prostem pretoku delovne sile – prejeli kar 505 vlog (od tega je bilo 441 žensk) za izdajo delovnega dovoljenja, izdali pa so 463 delovnih dovoljenj. In čeprav bi bilo število izdanih delovnih dovoljenj neprimerno povezovati zgolj z določeno dejavnostjo, ne gre spregledati, da so za veliko večino zaprosile prav ženske. Kakorkoli – prostitucija ostaja del sive ekonomije, proti čemur pa se naša država ne bori, saj je ne ureja kot gospodarsko dejavnost in tako izgublja lep kupček neobdavčenih evrov. Ali bi morali v Sloveniji po zgledu Avstrije in Nemčije prostitucijo legalizirati, je vprašanje, ob katerem pri nas očitno še lep čas ne bo mogoče doseči soglasja.