Tiskane izdaje
Mlada industrijska oblikovalca Elvis Halilović in Jurij Lozić sta, namesto da bi se zadolžila ali poskušala najti investitorje, ki bi v kriznih časih verjeli v njun projekt, ubrala drugo pot. Odločila sta se, da zagonska sredstva – eden za izdelavo lesenih fotoaparatov, drugi za stilizirane blatnike za kolesa – zbereta na spletu.
Zbiranje sredstev, imenovano crowdfunding, je med kreativci v Sloveniji že dobro znano, manj je z njim seznanjena javnost oziroma potencialni podporniki. Sredstva za projekte se na platformi crowdfunding zbirajo s prednaročili. Vsakdo, ki želi neki projekt podpreti, lahko za izdelek ali idejo, ki ju neki posameznik ponuja, nameni različne vsote denarja oziroma prispeva za različne nagrade, ki jih dobi v zameno za podporo. Ena takšnih platform je Kickstarter. Posameznik predstavi svoj izdelek s kratkim videom, besedilom in fotografskim gradivom ter potencialnim kupcem pojasni pričakovano vsoto, ki jo mora zbrati, da bo projekt lahko uresničil. Čeprav je platforma oblikovana za ameriško in angleško javnost, sta se Slovenca Elvis in Jurij znašla in pridružila kreativcem na tujih trgih. In že v prvih dneh sta doživela izjemen odziv. Oba sta v zgolj nekaj dnevih presegla zastavljeni cilj zbrati nekaj tisoč dolarjev, podpornikov pa imata na globalnem trgu vsak dan več. Elvis je v desetih dneh zbral že več kot devetinšestdeset tisoč dolarjev in za šestkrat presegel količino sredstev, s katero lahko zažene proizvodnjo, Jurij pa je že prvi dan zbral skoraj osem tisoč dolarjev.
Preplet fotografije in lesa
Elvis Halilović se že sedem let navdušuje nad pinhole fotoaparati. Camere obscure, preprosti fotoaparati, ki se od običajnih razlikujejo v tem, da za nastanek fotografske podobe ne potrebujejo leče, mogoče pa jih je izdelati iz preprostih materialov, so mu bile vedno pri srcu. »Najpogosteje sem jih izdeloval iz kartona ali podobnih materialov. Bili so funkcionalni, a prav vsak je imel kakšno napako, ki sem jo želel odpraviti,« pripoveduje študent akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je na študentski izmenjavi v Krakovu izdelal svoj prvi leseni pinhole fotoaparat.
»Tam se je začela moja pot. Drugače kot na akademiji v Sloveniji smo na Poljskem lahko uporabljali mizarsko delavnico in uresničili svoje ideje. Navdušil sem se za mizarstvo in uporabo lesa. Počasi sem začel postavljati svojo delavnico in v njej ustvarjati. Imel sem le nekaj osnovnih strojev in veliko delal ročno,« razlaga 26-letni Elvis, ki je v okviru EPK Maribor 2012 nase opozoril s plavajočim mestom na Velenjskem jezeru, platformo z geodezičnimi kupolami na vodi, namenjeno bivanju brez izpustov in škodljivih vplivov na okolje. Toda ta projekt ni doživel pričakovanega odziva, zato je mladi oblikovalec svoj čas raje posvetil izdelavi fotoaparatov.
Projekta se je pod blagovno znamko Ondu (zastarelo slovensko za besedo tam, op. p.) lotil januarja, na pomoč pa so mu z brušenjem, rezanjem in voskanjem priskočili vsi člani družine – mama, oče in 17-letni brat. »V delavnici sem najprej iz vezanih plošč izdeloval prototipe in raziskoval, kako se v različnih razmerah obnaša les. Naredil sem jih na desetine in nato le prišel do končne stilizirane oblike, ki jo imajo moji leseni fotoaprati zdaj,« z žarom v očeh razlaga Velenjčan, ki uporablja javorjev in orehov les, ki ga dobi od lokalnih predelovalcev.
Na tuji trg
Doslej je razvil šest vrst pinhole fotoaparatov – od povsem preprostih do takšnih, ki imajo že zbirateljsko vrednost, vsak pa je opremljen tudi z navodili za uporabo. »Želim si, da bi se ti izdelki prenašali iz generacije v generacijo. Njihova cena se giblje od šestdeset do dvesto dolarjev, vsak pa je izdelan iz najboljšega lesa in je zelo kakovosten,« dodaja Elvis, ki se ukvarja tudi s keramiko.
Doslej je s fotoaparati zaslužil malo, vse prihranke pa vložil v nakup strojev in orodja. Ker sredstev ni imel dovolj, se je odločil, da bo projekt predstavil na spletu in nekaj zagonskega kapitala poskušal zbrati s podporniki. »Prav veliko o crowdfundingu nisem vedel, zato sem se povezal z ekipo Slovenia Coworking in mladim slovenskim podjetnikom Nikom Klanškom. Pomagali so mi z nasveti. Brez njih projekt gotovo ne bi bil tako predstavljen tako uspešno,« razlaga Elvis in dodaja, da je bil njegov cilj v tridesetih dneh zbrati deset tisoč dolarjev. »Prepričan sem bil, da bo nekaj ljudi kupilo fotoaparate in da bom dosegel cilj, toda da bodo tako navdušeni in da bodo prispevali že več kot šestdeset tisoč dolarjev ... tega si nikakor nisem predstavljal,« skromno nadaljuje sogovornik.
Odziv je bil močno nad pričakovanji. S projektom se je prebil na tuji trg. K sodelovanju so ga že povabile številne mednarodne trgovine in spletne trgovine, nanj so se obrnili tudi priznani tuji mediji. Toda Elvis ostaja z nogami trdno na tleh. »Denar, ki ga bom zbral do konca akcije, bom porabil za izboljšave, nakup vseh strojev in orodij, ki jih še nimam. Vložil bom v les in promocijo ter nadgrajeval ponudbo novih fotoaparatov in fotografskih dodatkov,« razmišlja oblikovalec, ki pravi, da je pripravljen še bolj trdo delati. »Verjamem v svoj projekt in ne bojim se, da bi bilo naročil preveč. Najprej bom izdelal prvih sto fotoaparatov, ki so jih ljudje prek spleta podprli, nato naslednjih sto in tako naprej.«
Blatnik, ki ga pospraviš
S svojim edinstvenim in inovativnim izdelkom se je na trgu pojavil tudi industrijski oblikovalec Jurij Lozić. Po končani akademiji za likovno umetnost in oblikovanje se je znašel pred težko nalogo – najti si je moral delo na malem slovenskem trgu. Odločil se je, da svetu pokaže idejo, ki jo je razvijal kar pet let in uresničil marca letos. Ustvaril je stilizirane blatnike za kolesa s fiksnim prenosom (fixi), ki pa jih je mogoče uporabljati tudi na drugih kolesih.
»Njihova uporabnost se skriva v dobro premišljeni minimalistični obliki in dobrem materialu iz polipropilenskih vlaken. Blatnik lahko kolesar po uporabi preprosto opere, zvije in ga pospravi ali pa navije na ogrodje kolesa,« izdelek, ki tehta le 35 gramov, na kratko predstavi Jurij. Svojo diplomsko nalogo je pisal o subkulturah, ki imajo skupni interes in se povezujejo tudi na spletu in tako tvorijo kritično maso. Je član skupnosti Muslauf, v kateri se združujejo kreativni posamezniki, ki jih povezuje ljubezen do »fiksijev«. »Če si del skupnosti, jo dobro poznaš in ji lahko s svojim delom tudi nekaj prispevaš zanjo. Svoje prvo kolo sem sestavil na študijski izmenjavi v Milanu,« pripoveduje Jurij, ki ni bil navdušen nad ponudbo blatnikov, ki jih je našel na trgu. Zato je preprosto razvil svojega. Želel si je, da bi kolesarja v deževnem vremenu varoval pred blatom in vodo s ceste in da bi ga v suhem vremenu lahko pospravil. Pravi, da je na začetku poslušal pripombe, da gre za čisto banalen izdelek, a sam je verjel v svojo idejo.
»Zadnje blatnike nad kolesom smo testirali in rezultati so bili dobri. Predstavili smo jih tudi pilotni skupini na enem od sejmov v Berlinu. Odziv je bil odličen in to je bila zame spodbuda,« pripoveduje 29-letnik, ki eno od odlik izdelka vidi v njegovi oblikovni dovršenosti. Podobno kot Elvis se je Jurij odločil, da bo z blatniki svoje blagovne znamke Musguard stopil na tuji trg s sodelovanjem pri Kickstarterju in tako dobil nekaj zagonskega kapitala. »Pri nas tehnologije za izdelavo ne manjka, večji problem je izbira barv. Trenutno je mogoče izbirati le med petimi – črno, belo, zeleno, rdečo in oranžno, želim pa si, da bi lahko ponudil tudi druge. Rad bi razvil tudi sprednji blatnik za kolo in oblikoval druge kolesarske dodatke.« Jurij Lozić vidi prednost platforme crowdfunding v tem, da se trg sam regulira: »Ne le da gre za ekonomijo zaupanja in zelo pošten odnos med proizvajalcem in podpornikom, temveč bo neki posameznik dobil dovolj podpore le, če bo njegova ideja dobra, če bo izdelek uporaben in če ga bodo potrošniki sprejeli.«
