Varovanja zasebnosti na spletu v resnici ni

Kaj so spletni »oblaki«, s kakršnim imajo težave v filmu Vroči posnetki, in kako čim bolj varno upravljati hitro razvijajočo se spletno tehnologijo? Na vprašanja odgovarja Tadej Hren iz nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT.

Kakšna je možnost, da nekdo zlorabi podatke, ki jih shranjujemo na Applov icloud in v druge spletne »shrambe« datotek?

Applov icloud in storitve, kot so google drive, dropbox ali onedrive, spadajo med tako imenovane »oblačne storitve«. To pomeni, da svoje podatke (fotografije, dokumente, ipd.) shranjujejo na oddaljenih strežnikih. Gre za tehnologijo v vzponu, ki je na voljo pri vseh večjih ponudnikih, ki si tako poskušajo zagotoviti, da boste ostali njihov uporabnik. Če nismo pozorni, lahko ob namestitvi programa na računalnik ali aplikacije na pametni telefon vse svoje fotografije ali dokumente hitro naložimo v oblak.

To je načeloma varno, a uhajanje podatkov je mogoče tako pri ponud­niku (sicer v zelo redkih primerih, na primer zaradi napake v sistemu) kot uporabniku, če ta ni dovolj dobro seznanjen z vsemi vidiki varnostnih nastavitev.

Kako takšne »pametne« storitve tudi zares uporabljati pametno?

Tako, da datotek ne dajemo v skupno rabo, če to ni nujno potrebno, da uporabljamo močna unikatna gesla za dostop, ki jih nikomur ne zaupamo, da uporabimo dvofaktorsko avtentikacijo, če je to le mogoče, da resno posodabljamo antivirusni sistem, da ne odpiramo datotek, ki nam jih pošljejo neznanci, in podobno. Ne nazadnje se moramo zavedati, da je oblačna storitev »računalnik nekoga drugega«. Zato moramo dobro premisliti, kakšne datoteke bomo sploh shranili v oblak.

Kolikšno je tveganje, da nekdo ukrade posnetke, ki jih imamo shran­jene na osebnem računalniku?

Zelo veliko. Če so datoteke nešifrirane, jih lahko ukrade kdor koli s fizičnim dostopom do računalnika. Ko računalnik priklopimo na splet, povečamo možnost okužbe. Računalniški virusi so lahko tako sofisticirani, da jih protivirusni programi sploh ne zaznajo, in tako napadalcu omogočajo popoln dostop do sistema in vseh datotek. Če ne želite, da bi vaši zasebni posnetki prišli v neprave roke, jih vsaj zašifrirane shranite na zunanjem mediju (na primer USB-ključu), ki ga shranite v sef ali na kakšno drugo nedostopno mesto. Predvsem pa posnetkov potem ne pozabite zbrisati iz računalnika.

Zdi se, da nam preglavice pogosto povzročajo tudi hitro spreminjajoča se pravila zasebnosti na družabnih omrežjih. Kako lahko povprečno usposobljen uporabnik upravlja svoje profile čim bolj varno?

Nove tehnologije prihajajo hitro, uporabniki pa jih sprejemamo, ne da bi poznali skrite pasti, ki lahko postanejo škod­ljive šele sčasoma. Dober primer je omrežje snapchat. Izjemno priljubljena storitev, predvsem pri mladih, saj med drugim omogoča izmenjavo fotografij, ki se po določenem času izbrišejo. A te fotografije je v resnici mogoče shraniti s hitrim posnetkom zaslona. Fotografija, za katero smo bili prepričani, da se bo po nekaj sekundah izbrisala, se tako lahko znajde v javnosti. Uporabnikom svetujemo, naj kljub morebit­nim strogim nastavitvam zasebnosti objavljajo samo tiste vsebine, za katere jim ne bi bilo hudo, če bi postale javne. Nikoli ne vemo, ali se ne bo neka fotografija, ki jo danes na družabnem omrežju delimo samo s prijatelji, nekoč ob spremembi pravil delila z vsem svetom. E. K.