Tiskane izdaje
Kljub temu hišni ljubljenčk vsaj občasno potrebujejo tudi veterinarsko oskrbo.
Kakor denimo kunci: radovedni in sladkosnedi oblikovalci
Pri kuncih moramo biti pozorni na vsako spremembo v obnašanju, ki bi lahko nakazovala poškodbo ali bolezen, saj znake slabega počutja izvorno plenske živali pokažejo precej pozno, stanje pa se lahko hitro kritično poslabša. Za nasvete o priporočeni veterinarski oskrbi kuncev smo povprašali specialista za male sesalce doc. dr. Jožka Račnika z ljubljanske Veterinarske fakultete, pod okriljem katere deluje tudi Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce.
»Lastniki pri bolnemu kuncu najpogosteje opazijo neješčnost, nezanimanje za okolico, zgrbljeno držo, izcedek iz nosnic, težko dihanje in druge spremembe v obnašanju,« opiše dr. Račnik pogoste težave kuncev, zaradi katerih prihajajo skrbniki v njihovo ambulanto. Nekateri se s svojimi živalmi oglasijo na prvem ambulantnem pregledu, na nadaljnje zdravljenje pa prihajajo tudi kunci, ki so jih na specialistično zdravljenje k njim napotili njihovi siceršnji veterinarji.
Pogoste so bakterijske okužbe in zapora črevesja
Skrbnikom kuncev svetujejo, da kunca, ki hrano zavrača več kot 24 ur, nemudoma odpeljejo k veterinarju, saj lahko vsako dodatno odlašanje z obiskom povzroči še dodatne zaplete ali vpliva na možnost okrevanja bolne živali. Prenehanje uživanja hrane lahko namreč med drugim nakazuje na zaporo črevesja, ki vodi v hitro in mučno smrt živali, zato potrebuje kunec v tem primeru urgentno pomoč specializiranega veterinarja. Vzrokov, ki lahko povzročijo zaporo je več, vendar lahko skrbniki vsaj delno poskrbijo tudi za preprečevanje njenega nastanka. »Lizanje kožuha in uživanje večjih količin odmrle dlake lahko povzroči hude prebavne težave z zaporo črevesa. Lastniki naj odmrlo in izpadlo dlako redno odstranjujejo s krtačenjem kunca,« svetuje Račnik.
Mnogo kuncev v ambulanti zdravijo zaradi obolenj gornjih dihal. »Najpogostejši klinični znaki so kihanje, smrkanje, izcedek iz oči in nosu. Najpogostejši vzroki obolenja dihal so bakterijske okužbe in vdihovanje dražečih snovi iz okolja,« pojasnjuje veterinar. Za znaki, ki jih skrbniki nestrokovno ocenimo kot prehlad, se lahko skriva okužba s katero izmed kuncem nevarnih bakterij, zato ne čakamo, da bi kihanje, izcedek iz smrčka ali oči minila sama od sebe, saj se bo bolezensko stanje kunca brez primernega antibiotičnega zdravljenja hitro slabšalo.
Pomembna je primerna prehrana in oskrba živali
Po opažanjih veterinarjev so zdravstvene težave kuncev velikokrat povezave z neprimerno prehrano, premalo gibanja ali neprimerno nastanitvijo živali. »Mnogokrat hrana kuncev vsebuje malo surovih vlaknin, je bogata z ogljikovimi hidrati in minerali, predvsem s kalcijem. Uživanje takšne hrane lahko povzroča debelost, prebavne težave, težave z zobmi in nastanek sečnih kamnov,« povzema najpogostejše napake v prehrani Račnik. Tudi zato vsem novim skrbnikom kuncev priporočajo preventivni obisk pri veterinarju, med katerim bodo dobili tudi informacije o primerni prehrani, ki bazira na kvalitetnem senu, obnašanju, primerni nastanitvi živali in preventivi.
»Kunca stehtamo, določimo spol, ocenimo telesno kondicijo in opravimo klinični pregled. Pregledamo ušesa, oči in nosnice. Pretipamo trebuh, s stetoskopom poslušamo delovanje srca in pljuč, preiščemo kožuh in pregledamo stopala. Natančno pregledamo tudi ustno votlino in zobe, kuncem namreč rastejo zobje vse življenje, zato so bolezni zob in ustne votline zelo pogoste,« opiše potek osnovnega preventivnega pregleda veterinar. Redni preventivni pregled se lahko nadaljuje s pregledom krvi in urina ter natančnejšo diagnostiko z ultrazvokom in rentgenom, v kolikor je ta potrebna. Redni preventivni pregled kunca sicer skrbnikom priporoča vsaj enkrat letno.
Sterilizacija samic je nujen preventivni poseg
Mnogo časa je veljalo prepričanje, da so operativni poseg kuncev izjemno tvegani, zato se jim je večina skrbnikov kuncev skušala ogibati, prav tako pa so se anesteziji in operacijam pri kuncih ogibali tudi veterinarji in se zanje odločali manj pogosto kot pri psih in mačkah. »Danes so kirurški posegi na kuncih zaradi sodobne in varne anestezije, zaradi možnosti dobrega nadzora življenjskih funkcij pacienta med posegom ter uporabe malo invazivnih kirurških tehnik zelo pogosti,« pojasnjuje Račnik. »Postoperativni stres in zaplete povezane s tem, na primer neješčost po posegu, lahko z uporabo sodobnih zdravil in hospitalizacijo pacienta po kirurškem posegu zmanjšamo na minimum,« dodaja. Kunci ne bruhajo, zato jim hrane in vode ne umikamo več ur pred načrtovanim posegom, prav tako jim v bolnišnični oskrbi hrano ponovno ponudijo kmalu po operaciji.
Sterilizacija je po mnenju stroke nujen preventivni poseg pri vseh kunčjih samicah, pri katerih skrbniki ne načrtujejo legel. Priporočajo jo zaradi preprečevanja bolezni kot so pojav vnetij in tumorjev na maternici in ostalih delih genitalnega trakta, ki so pri nesteriliziranih samicah zelo pogosta. Poseg priporočajo pred dosego spolne zrelost živali, med četrtim in šestim mesecem starosti. Pri samcih priporočajo kastracijo po dopolnjenem četrtem mesecu starosti. »Najpogostejša indikacija za kastracijo samcev kuncev je preprečevanje razmnoževanja, teritorialnosti, agresije in neprijetnega markiranja okolice z urinom,« zaključi nabor nasvetov Račnik.
