Kdo na cesti tvega največ: mladi ali starejši motoristi?

Prepoznaven zvok motorjev je že nekaj tednov stalnica na slovenskih cestah. Analiza voženj v aplikaciji DRAJV razkriva zanimivo sliko motoristične vožnje.

Več kot 3000 motoristov je v aplikaciji DRAJV »navozilo« nad 10 milijonov kilometrov, podatki pa prikazujejo, da so uporabniki aplikacije med izjemno varnimi vozniki. Dosegajo namreč povprečno oceno voženj kar 97 od 100 točk, kar kaže, da gre večinoma za odgovorne in premišljene voznike. Hkrati pa tako obsežen nabor podatkov prvič omogoča precej natančen vpogled v to, kje motoristi najpogosteje tvegajo, kako se spreminjajo njihove vozniške navade in na katerih cestnih odsekih prihaja do največ nevarnih situacij.

Motoristična sezona se je na slovenskih cestah že dobro začela. Z višjimi temperaturami je na cestah vse več motorjev, zato sta previdnost in zbranost pri vožnji še toliko pomembnejši. Statistika ostaja skrb vzbujajoča, saj je lani na slovenskih cestah umrlo 30 voznikov enoslednih motornih vozil, številni pa so bili huje poškodovani. Motoristi sodijo med najbolj izpostavljene udeležence v prometu, posledice nesreč pa so pogosto precej hujše kot pri voznikih avtomobilov. Možnosti za napake je pravzaprav bistveno manj in podatki o dejanskem vedenju voznikov so pomembno orodje za razumevanje tveganj, ki spremljajo varno motoristično vožnjo. Kje motoristi najpogosteje prekoračijo hitrost? Na katerih cestah prihaja do največ sunkovitih zaviranj in nevarnih reakcij? Kdaj vozni slog postane tvegan? In predvsem: ali lahko motoristi s pomočjo podatkov svojo vožnjo dejansko izboljšajo?

Več kot 400.000 voženj in 10 milijonov kilometrov ponuja doslej najširši vpogled v motoristično vožnjo v Sloveniji. FOTO: Katja Špoljar

Odgovore ponuja aplikacija DRAJV, ki jo razvijajo v Zavarovalnici Triglav. »Odziv motoristov na aplikacijo DRAJV ocenjujemo kot zelo dober. Aplikacijo danes uporablja že več kot 3000 motoristov, ki so skupaj opravili več kot 400.000 voženj in prevozili več kot 10 milijonov kilometrov, kar je največji nabor podatkov o motoristični vožnji v Sloveniji,« pojasnjuje Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav. Gre za največjo bazo podatkov o motoristični vožnji v Sloveniji, ki omogoča vpogled v vozniške navade, kritične točke na cestah in vzorce vedenja, ki jih motoristi med vožnjo pogosto sploh ne opazijo.

Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav FOTO: Katja Špoljar

Kjer aplikacija zazna tveganje, tam pogosto pride tudi do nesreč

V Zavarovalnici Triglav poudarjajo, da aplikacija DRAJV ni namenjena nadzoru voznikov, ampak je odlično orodje za razumevanje vozniških navad in izboljševanje prometne varnosti. Podatki, ki jih zbirajo, postajajo pomemben del aktivnosti, povezanih s preventivnimi vsebinami za motoriste. Na dogodku Anatomija vožnje so skupaj s strokovnjaki in motoristi podrobneje predstavili vedenjske vzorce motoristov na slovenskih cestah ter opozorili na povezavo med tveganimi dogodki in lokacijami prometnih nesreč.

Preventivni dogodki, treningi in analiza vožnje pomagajo motoristom osvežiti znanje pred prvimi daljšimi vožnjami. FOTO: Katja Špoljar

Analitika, ki jo omogoča aplikacija DRAJV, poleg posameznih tveganih dogodkov pokaže tudi širše vzorce vožnje, ki se ponavljajo na določenih cestnih odsekih ali pri določenih vozniških navadah, zato lažje razumemo okoliščine, v katerih najpogosteje prihaja do nesreč.

»Odseki, na katerih zaznavamo največ prekoračitev hitrosti, sunkovitih pospeševanj, sunkovitih zaviranj oziroma sunkovite vožnje v ovinkih, sovpadajo z lokacijami hujših prometnih nesreč motoristov,« poudarja Boštjan Kop.

Javno dostopni podatki o nevarnih cestnih odsekih

Podatki iz aplikacije so postali podlaga za DRAJV zemljevid, na katerem so javno dostopni anonimizirani podatki o nevarnih cestnih odsekih. Zemljevid opozarja na mesta, kjer vozniki pogosto prekoračijo hitrost, in na lokacije z več sunkovitimi zaviranji, agresivnimi pospeševanji ali izrazitejšimi silami v ovinkih. Podatki tako pomagajo posameznim motoristom in prometnim strokovnjakom, ki pripravljajo preventivne aktivnosti.

Mladost prinaša dinamiko, izkušnje pa več previdnosti

Analiza voženj je razkrila tudi precej zanimive razlike med starostnimi skupinami motoristov. Najbolj dinamično vozijo motoristi med 20. in 24. letom starosti. Pri tej skupini aplikacija zaznava več sunkovitih pospeševanj, zaviranj in izrazitejše sile v ovinkih, kar kaže na bolj agresiven oziroma tvegan slog vožnje.

Presenetljiv pa je podatek, da se med bolj tvegane skupine uvrščajo tudi nekateri starejši motoristi, predvsem vozniki med 70. in 74. letom starosti. Pri njih analitika zaznava predvsem izrazitejša pospeševanja, pri večini drugih starostnih skupin pa se vozni slog z leti postopoma umirja.

Več izkušenj – večja previdnost

Aplikacija DRAJV motoristom omogoča, da svojo vožnjo preverijo skozi podatke in lažje prepoznajo ponavljajoče se napake. FOTO: Katja Špoljar

Podatki hkrati kažejo, da se z več izkušnjami povečuje previdnost. Povprečna ocena voženj se z naraščanjem starosti izboljšuje, vožnja pa postaja bolj umirjena in predvidljiva. Zanimiv je tudi podatek o spoštovanju omejitev hitrosti. Najbolj dosledni pri spoštovanju omejitev so najmlajši motoristi, stari med 15 in 19 let, sledijo pa jim motoristi, starejši od 65 let. Prav ti dve skupini imata tudi najvišje povprečne ocene voženj. »Aplikacija omogoča vsakemu uporabniku vpogled v lastne vzorce, ob tem pa v komunikaciji poudarjamo pomen prilagajanja vožnje fizičnim sposobnostim in razmeram. Posebnih ločenih programov za posamezne starostne skupine za zdaj nimamo, vsebine pa prilagajamo tako, da so relevantne za različne generacije motoristov,« dodaja Boštjan Kop.

Regionalne ceste ostajajo najbolj problematične

Od leta 2022 je aplikacija zaznala več kot milijon dogodkov, povezanih z varnostjo vožnje. Med njimi izstopajo prekoračitve hitrosti, ki jih je bilo več kot 700.000, največ pa jih zaznajo prav na regionalnih cestah. Sledijo sunkovita zaviranja, ki jih je aplikacija zaznala približno 217.000, povečane sile v ovinkih s približno 92.000 dogodki in sunkovita pospeševanja, ki jih je bilo okoli 87.000.

Regionalne ceste so za številne motoriste privlačne zaradi bolj tekoče vožnje, manj gostega prometa in več ovinkov, kjer je vožnja bolj dinamična. Kombinacija hitrosti, občutka samozavesti in zahtevnejše konfiguracije cest lahko hitro postane nevarna, še posebej v trenutkih, ko voznik podceni razmere ali preceni svoje sposobnosti.

Pri vožnji motorja ključno usmerjanje pozornosti

Andrej Brglez, motoristični inštruktor, razvojnik in raziskovalec trajnostne mobilnosti FOTO: Katja Špoljar

Motoristični inštruktor, razvojnik in raziskovalec trajnostne mobilnosti Andrej Brglez je opozoril, da je pri vožnji motorja ključno predvsem usmerjanje pozornosti. »Eno najpomembnejših pravil varne vožnje je, da tja, kamor gledaš, tja boš tudi zapeljal. Danes pa lahko rečemo še nekaj: če gledamo v podatke aplikacije DRAJV za motoriste, lahko v njih vidimo napoved novih nesreč ali pa pogledamo naprej in naredimo nekaj za to, da se nesreča ne bo zgodila, saj vemo, kje preži na nas.«

Podatki jasno kažejo, da se nevarni dogodki pogosto ponavljajo na istih cestnih odsekih. Prav zato postajajo takšne analize pomemben del aktivnosti, povezanih z varno motoristično vožnjo. Poleti motoristi sicer prevozijo več mestnih cest, vendar na regionalnih cestah vse leto prihaja do največ prekoračitev hitrosti in drugih tveganih dogodkov.

Ko vožnjo prvič vidiš skozi podatke

Regionalne ceste ostajajo med najbolj tveganimi, saj se na njih zgodi največ prekoračitev hitrosti in nevarnih reakcij. FOTO: Katja Špoljar

Velik del motoristov svojo vožnjo še vedno ocenjuje predvsem po občutku, ki pa je lahko varljiv, saj voznik med vožnjo pogosto ne zazna vseh tveganih reakcij ali ponavljajočih se napak. Ena največjih prednosti, ki jih ponuja aplikacija DRAJV, je prav možnost, da voznik svojo vožnjo prvič vidi skozi konkretne podatke.

Uporabniki po vsaki vožnji prejmejo povratne informacije o hitrosti, zaviranjih, pospeševanjih, vožnji skozi ovinke in splošni oceni vožnje. Tako lahko postopoma spremljajo svoje navade in opazujejo, kako se njihov slog vožnje spreminja skozi čas.

»Izkušnje kažejo, da dolgoročna uporaba aplikacije spodbuja večjo pozornost na način vožnje, saj uporabniki prejemajo takojšnjo povratno informacijo in lahko spremljajo napredek skozi čas. Ključen vpliv aplikacije je v tem, da vožnjo postavi v kontekst podatkov – motoristi začnejo bolje razumeti, kdaj in zakaj pride do tveganih situacij,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.

Neposredno merjenje sprememb voznega sloga pri posamezniku sicer ni preprosto, vendar podatki kažejo, da se pri daljši uporabi aplikacije povečuje doslednost vožnje in zmanjšuje število tveganih dogodkov. V največji slovenski zavarovalnici poudarjajo, da aplikacijo razumejo predvsem kot preventivni pripomoček, zato podatke vključujejo tudi v strokovne dogodke, delavnice in druge preventivne vsebine za motoriste.

Anatomija vožnje, ki teorijo prenese v prakso

Številkam in podatkom so v največji slovenski zavarovalnici na dogodku Anatomija vožnje dodali tudi izkušnjo na terenu. FOTO: Katja Špoljar

Podatki sami po sebi še ne pomenijo veliko, če jih vozniki ne znajo prenesti v prakso. Prav zato so v Zavarovalnici Triglav pripravili dogodek Anatomija vožnje, na katerem so udeleženci podatke iz aplikacije DRAJV lahko doživeli tudi na terenu. Del motoristov se je po trasi v okolici Cerkelj na Gorenjskem odpravil s svojimi motorji, drugi pa so jih spremljali v spremljevalnem vozilu, kjer je strokovni komentator med vožnjo opozarjal na kritične točke na cesti, nepregledne odseke, nevarnosti v ovinkih in tipične napake motoristov.

Jan Jolič, kontrolor zračnega prometa, ki je hkrati tudi dolgoletni motorist. FOTO: Katja Špoljar

Obiskovalci so lahko preizkusili tudi simulator Moto GP, ki je zelo nazorno pokazal, kako hitro lahko motorist pri večjih hitrostih izgubi nadzor. Dogodka se je udeležil tudi kontrolor zračnega prometa in dolgoletni motorist Jan Jolič, ki pri svojem delu vsakodnevno sprejema odločitve na podlagi podatkov in stalnega spremljanja okolice: »Kot kontrolor zračnega prometa sem navajen sprejemati odločitve na podlagi podatkov in stalnega spremljanja dogajanja okoli sebe. Podobno je na motorju – tudi tam varnost ni stvar občutka, ampak zavedanja, kaj se dogaja nekaj sekund naprej.« Ob tem opozarja, da ima zbranost svojo mejo in da jo je treba neprestano trenirati. Delavnice, treningi in analiza lastne vožnje lahko po njegovem mnenju izboljšajo vožnjo. Med motoristi na dogodku je bila tudi motoristka in moderatorka Tara Zupančič; poudarila je, da motoristi živijo za občutek svobode. »Prav zato moramo razumeti, kako hitro se lahko ta svoboda spremeni v nevarnost. DRAJV pomaga razumeti, kako vozimo v resnici,« še dodaja znana voditeljica.

Simulator vožnje moto GP FOTO: Katja Špoljar

Varnost se začne še pred prvo daljšo vožnjo

Strokovnjaki opozarjajo, da se tveganje za nesreče pogosto poveča prav na začetku motoristične sezone. Po zimskem premoru številni motoristi prehitro dvignejo tempo vožnje ali precenijo svoje sposobnosti. Prvi kilometri v sezoni bi morali biti namenjeni predvsem postopnemu vračanju občutka za motor, preverjanju opreme in obnovitvi vozniških navad.