»Naredil sem napako, ki je do konca življenja ne morem popraviti« (video)

»Naredil sem napako, ki je do konca življenja ne morem popraviti.« Janez Hudej je imel osemnajst let, ko se mu je zgodila prometna nesreča, po kateri je ostal na invalidskem vozičku. Tistega večera se je brez čelade in z nedelujočo lučjo na motorju odpeljal v temo, zapeljal s ceste in trčil v podrto drevo. Danes kot ambasador Zavoda VOZIM pripoveduje svojo zgodbo mladim z enim ciljem: da bi se sami odločili drugače.

Oglejte si, kako deluje novi sistem COPS v Račah in zakaj je pomemben za varnejšo šolsko pot:

Janez Hudej je svojo zgodbo delil tudi z učenci Osnovne šole Rače, kjer so ob odprtju novega prometnega sistema govorili o varnejših šolskih poteh. Zavarovalnica Triglav, Občina Rače - Fram in podjetje Tenzor so ob prehodu na Mariborski cesti v bližini osnovne šole namreč postavili nov inteligentni prometni sistem COPS@zebra LITE (Collision Preventing Safety System), ki voznike opozarja na prehod za pešce in tako prispeva k večji prometni varnosti v šolskem okolišu.

Janez Hudej, ambasador Zavoda VOZIM, učence spodbuja k odgovornejšim odločitvam v prometu. FOTO: Jože Suhadolnik

Hudej je učencem pokazal fotografijo, posneto dan pred nesrečo, ko je kot mlad fant po poklicni šoli že hodil v službo, doma pomagal na manjši kmetiji, rad plesal in se ukvarjal s športom. S prijatelji se je dogovoril za nedeljsko vožnjo z motorji, pred potjo domov pa je spil tudi nekaj alkohola. Ko so se proti večeru odpravljali, luč na njegovem motorju ni delovala, popraviti je niso mogli. »Saj ni problema, če luč ne gori, jaz bom peljal naprej,« se spominja svoje odločitve. Prijatelja naj bi mu z drugim motorjem svetila od zadaj. Nato je pospešil in se jima oddaljil. Kaj se je zgodilo zatem, je izvedel iz policijskega zapisnika: zapeljal je s ceste, zadel podrto drevo in nezavesten obležal. Našli so ga šele naslednje jutro.

Zaradi posledic poškodbe hrbtenjače bo vse življenje uporabljal invalidski voziček. V bolnišnici je preživel štiri mesece, nato je odšel na rehabilitacijo v Ljubljano. Po vrnitvi domov se je moral na življenje z vozičkom šele navaditi. Učence, ki so takoj prepoznali njegove nevarne odločitve, je opozoril, naj sami izberejo varnejšo pot.

Učenci vedo, kje vozniki vozijo prehitro

Učenci OŠ Rače so predstavili svoje predloge za izboljšanje prometne varnosti v okolici šole. FOTO: Jože Suhadolnik

V Zavodu VOZIM zato mlade vključujejo v raziskovanje lastnega prometnega okolja. Na srečanju so učenci predstavili nekaj svojih predlogov za boljšo prometno varnost v okolici osnovne šole, ki so jih na podlagi konkretnih podatkov pripravili na delavnicah skupaj z Zavodom VOZIM. »Opazili smo, da okoli šole vozniki vozijo zelo hitro,« je preprosto in neposredno povedala ena od učenk. »Do šole naj naredijo kolesarsko pot in uredijo avtobusno postajo,« sta predlagala učenca. Otroci promet na šolski poti spremljajo vsak dan: čakajo ob cesti, hodijo do avtobusnega postajališča in opazujejo avtomobile, zato so dobri poznavalci lokalnih prometnih razmer.

Opozarjali so tudi na ravnanje udeležencev v prometu, v svojih sporočilih pa vrstnike spomnili, naj spremljajo dogajanje okoli sebe in naj telefon spravijo v žep. Ker so predloge slišali tako otroci kot predstavniki občine, lahko upamo, da bo kakšna od idej v prihodnje tudi resnično zaživela.

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, poudarja, da lahko mladi s svojimi predlogi aktivno sodelujejo pri ustvarjanju varnejšega prometnega okolja. FOTO: Jože Suhadolnik

»Vaši predlogi lahko nekaj spremenijo v družbi,« je učence za njihovo vlogo aktivnega državljanstva pohvalil David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM. Naloga odraslih je, da jih slišijo in izvedljive zamisli prenesejo v prakso. »Tudi sin mi je nekoč potožil, da voznik šolskega avtobusa vozi prehitro, in ko je to končno omenil tudi v šoli, so se očitno pogovorili z voznikom, ki je pripombo upošteval. Tudi to je primer dobrega sodelovanja,« je še dodal.

Ob šoli so izmerili tudi 109 kilometrov na uro

Novi sistem COPS@zebra LITE voznike ob približevanju prehodu za pešce opozori z utripajočo signalizacijo. FOTO: Jože Suhadolnik

»Novi sistem COPS@zebra LITE ob šoli je od namestitve do odprtja zabeležil najvišjo hitrost 109 kilometrov na uro. Kar 14 % vseh vozil je prekoračilo hitrost,« je povedal Miha Senčar, direktor podjetja Tenzor. Gre za podatek s ceste, ki jo otroci prečkajo na vsakodnevni poti v šolo in domov. Prehod je na območju trikotnega križišča na Mariborski cesti. Zaradi poteka ceste in omejene preglednosti ga je iz ene smeri težje opaziti, zato je pomembno, da voznik prehod zazna dovolj zgodaj in pravočasno zmanjša hitrost. Sistem je postavljen tako, da opozorilno signalizacijo vidijo vozniki iz obeh smeri prihoda v križišče.

Miha Senčar, direktor podjetja Tenzor, pojasnjuje, da sistem poleg opozarjanja voznikov spremlja tudi hitrosti, gostoto prometa in prekoračitve. FOTO: Jože Suhadolnik

Kot je povedala Ana Cergolj Kebler, vodja oddelka za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav, skrb za šolske poti povezuje z razlogom, zaradi katerega se s prometno varnostjo ukvarjajo tudi starši: želijo vedeti, da bo njihov otrok varno prišel v šolo. »Pravzaprav so otroci gonilo, pogon, vzrok in navdih za izboljševanje prometne varnosti. Varnejšo mobilnost ustvarjajo ukrepi, skupaj s tehnologijo, podatki in preventivo. Prav sistemi COPS so primer takšnega povezovanja – na eni od lokacij je sistem na prehitro vožnjo ob približevanju prehodu opozoril več kot 40 odstotkov voznikov, kar pokaže, kako velik del voznikov potrebuje tovrstne opomnike. Letošnji Evropski teden mobilnosti v ospredje postavlja mobilnost za vse generacije. Novi sistem v Račah je konkreten primer rešitve tam, kjer je varnost še posebej pomembna: na vsakodnevni šolski poti otrok.« Pri izbiri lokacij zato upoštevajo tako prometno obremenjenost kot ljudi, ki te poti uporabljajo.

Ana Cergolj Kebler, vodja oddelka za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav: »Otroci so gonilo, pogon, vzrok in navdih za izboljševanje prometne varnosti.« FOTO: Jože Suhadolnik

Znak se odzove na prihod vozila

Kako takšno opozarjanje deluje? Miha Senčar, direktor podjetja Tenzor, pojasnjuje, da je COPS@zebra LITE aktivni prometni znak, ki s pomočjo radarja zazna vozilo, ko se to približuje prehodu. Takrat se vklopi utripanje, ki voznika opozori dovolj zgodaj, da lahko zmanjša hitrost in pozornost usmeri na prehod ter ljudi ob njem.

Sistem hkrati zbira podatke, s katerimi je mogoče spremljati dogajanje na cesti. Beleži gostoto prometa, hitrosti in prekoračitve dovoljene hitrosti. Za presojo njegovega delovanja je pomembno tudi, kaj voznik naredi po opozorilu. Če med približevanjem prehodu zmanjša hitrost, se to pokaže v meritvah. »V naslednjem obdobju bomo spremljali, ali so se vozniki na to utripanje odzvali,« napoveduje Senčar. Preverjali bodo zmanjševanje hitrosti med približevanjem znaku, tako da bodo dobili natančnejšo sliko vožnje na tem delu šolske poti. Za občino so takšni podatki uporabni tudi pri nadaljnjem urejanju prometnih poti.

Prometna varnost se začne tudi pri najmlajših, ki se skozi preventivne vsebine učijo varnega in odgovornega ravnanja. FOTO: Jože Suhadolnik

Osnova za odločanje: dve milijardi skupnih kilometrov

Pri odločanju, kam postaviti sistem COPS, v Zavarovalnici Triglav povežejo podatke in izkušnje lokalnega okolja. Preverijo razpoložljive meritve in se posvetujejo z občino. Pri tem jim pomaga brezplačni DRAJV zemljevid, nekakšen »kolektivni zemljevid naših voženj«, ki nastaja iz podatkov uporabnikov aplikacije DRAJV in omogoča vpogled v prometne izzive na slovenskih cestah. Pri pregledu posameznega odseka jih zanimajo hitrost, zaviranja, nagla pospeševanja in ravnanje v ovinkih.

Podatke o svojih vožnjah vsak mesec prostovoljno prispeva več kot 56.000 voznikov in skupaj so z aplikacijo doslej prevozili več kot dve milijardi kilometrov. To je osnova, ki jo nato dopolnijo s poznavanjem posamezne ceste in potreb ljudi ob njej.

Za Zavarovalnico Triglav je povezovanje podatkov, tehnoloških rešitev in preventive del dolgoletnega dela na področju prometne varnosti. Kot pojasni Ana Cergolj Kebler, so pred dvanajstimi leti slovenska podjetja, ustanove in inovatorje povabili k iskanju novih rešitev in med predlogi so bili tudi sistemi COPS. Sledile so postavitve na nevarnih lokacijah v sodelovanju z občinami in spremljanje, kaj se je po namestitvi spremenilo.

Na analiziranih lokacijah okoli 80 odstotkov manj nesreč

COPS@zebra LITE je postavljen ob prehodu na Mariborski cesti, kjer otroci vsak dan prečkajo eno ključnih šolskih poti v Račah. FOTO: Jože Suhadolnik

Zavarovalnica Triglav je skupaj z občinami in slovenskimi tehnološkimi podjetji podprla postavitev že več kot 130 sistemov COPS po Sloveniji. Namenjeni so različnim prometnim situacijam, od prehodov za pešce do križišč in drugih nepreglednih mest. Posamezno rešitev je treba izbrati in umestiti glede na nevarnosti na konkretni lokaciji.

V okviru letošnjih aktivnosti Triglava je novi COPS@zebra LITE začel delovati tudi v občini Kidričevo, na prehodu na Tovarniški cesti. Tam se vsak dan pelje približno 4.500 vozil. Cesta vodi proti večjim zaposlitvenim središčem, v bližini sta trgovina in železniška postaja, prehod pa uporabljajo tudi otroci in starejši. Pri takšnih postavitvah je treba razumeti vsakodnevne poti ljudi: kam hodijo po opravkih, kako pridejo do postaje in kje morajo prečkati prometno cesto.

Pri presoji rezultatov po besedah Ane Cergolj Kebler uporabljajo podatke policije in Agencije za varnost prometa. Pogledajo statistiko nesreč za tri leta pred postavitvijo, nato pa dogajanje spremljajo še približno tri leta po njej. Takšna primerjava pokaže, kako se je spremenilo število nesreč na obravnavanem mestu.

Po podatkih ponudnika sistemov COPS so na lokacijah, za katere so opravili analizo pred postavitvijo in po njej, ugotovili povprečno približno 80 odstotkov manj prometnih nesreč. Ob številki ostaja pomembno tudi vprašanje, kako izbrano mesto uporabljajo pešci, kolesarji in vozniki. Manj nesreč pomeni manj ljudi s poškodbami in manj družin, ki se morajo spoprijeti z njihovimi posledicami.

Na koncu je Janez Hudej učencem zaželel, da jim nikoli ne bi bilo treba pripovedovati podobno pretresljive zgodbe, kot je njegova, in dodal še eno ključno misel: »Kar je še bolj pomembno, pa je, da moja zgodba ne bi postala zgodba nekoga tretjega zaradi vas.«

Sami kot vozniki pa lahko k bolj varnim cestam in potem v okolici šol in vrtcev prispevamo tako, da smo zgled drugim in umaknemo nogo s plina.