
Če bi avgusta 2016 imeli 100.000 evrov in ta denar deset let ne bi ustvaril nobenega donosa, bi njegova današnja kupna moč ustrezala približno 73.700 evrom izpred desetih let. Cene življenjskih potrebščin so se namreč v Sloveniji v tem obdobju zvišale za približno 35,6 odstotka*. Povedano drugače: za tisto, kar ste avgusta 2016 lahko kupili s 100.000 evri, bi avgusta 2026 potrebovali približno 135.600 evrov.
Kljub temu imajo slovenska gospodinjstva na bančnih računih in v depozitih približno 30 milijard evrov prihrankov, ki ob nizkih obrestnih merah in inflaciji večinoma realno izgubljajo vrednost.
Zakaj torej toliko denarja še vedno ostaja na računih? Izbrali smo sedem najpogostejših pomislekov varčevalcev in preverili, koliko danes še držijo.
Naj vaš denar ne ostane samo na računu
Če razmišljate o vlaganju in želite izvedeti več o možnostih, ki jih ponujata INR in Ilirika ETF skladi, se lahko obrnete na svetovalce Ilirike.
Obiščete jih lahko v poslovalnicah Ilirike ali v več kot 280 poslovalnicah Pošte Slovenije. Račun lahko odprete tudi digitalno prek mobilne aplikacije ILIRIKA, ki je na voljo za iOS in Android.
Za dodatne informacije lahko pokličete na 01 300 22 50, pišete na info@ilirika.si ali uporabite mobilno aplikacijo ILIRIKA.
Kaj če z vlaganjem izgubim denar?
Strah pred izgubo je eden glavnih razlogov, zaradi katerih prihranke raje pustimo na bančnem računu. Toda s tem tveganju ne ubežimo. Če obresti ne dohajajo inflacije, denar sicer ostaja na računu, njegova kupna moč pa se zmanjšuje. Prav odločitev, ki se nam zdi najbolj varna, lahko tako pomeni, da svojim prihrankom sploh ne damo možnosti za rast.
Seveda tudi naložbe na kapitalskih trgih niso brez tveganja in donos ni zagotovljen. Tveganje pa lahko zmanjšujemo z razpršitvijo, torej tako, da denarja ne stavimo na eno samo podjetje ali naložbo.
Prav tu so zanimivi Ilirika ETF skladi. Ti sledijo izbranemu borznemu indeksu in vlagatelju z enim nakupom omogočijo izpostavljenost večjemu številu podjetij oziroma naložb hkrati. Če gre eni naložbi slabše, zato ni nujno, da enako močno trpi celotno premoženje.
Vprašanje, ki si ga moramo torej zastaviti, je preprosto: kakšno ceno ima lahko odločitev, da ne naredimo ničesar?

Ali moram vedeti, katere delnice kupiti?
Začetnika lahko hitro ustavi že vprašanje, kam sploh vložiti denar. Katero podjetje izbrati? Je pravi trenutek za nakup? Kaj če izberemo napačno delnico? Pri ETF skladih se temu odločanju v veliki meri izognemo, saj vlagatelj ne izbira posameznih podjetij, ampak širši trg oziroma košarico naložb.
Pri Iliriki lahko izbira med dvema Ilirika ETF skladoma. Slovenski ETF sledi indeksu SBITOP in tako z enim nakupom omogoča izpostavljenost več največjim slovenskim podjetjem, med njimi Krki, Petrolu, NLB, Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije. Globalni ETF pa prek košarice svetovnih ETF skladov premoženje razprši med več kot tisoč največjih podjetij razvitih trgov, od Appla in Microsofta do Siemensa in Allianza.
Koliko me vlaganje v resnici stane?
Pri dolgoročnem vlaganju ni dovolj gledati le, koliko naložba zasluži. Pomembno je tudi, koliko donosa vsako leto odvzamejo stroški. Ti se namreč ne poznajo samo v letu, ko jih plačamo. Denar, ki gre za provizije in druge stroške, v naslednjih letih ne more več ustvarjati novih donosov, zato se razlika skozi čas povečuje.
Pri Ilirika ETF skladih upravljavska provizija znaša 0,6 odstotka na leto. Ko prištejemo še druge stroške poslovanja sklada, znaša pričakovani skupni letni strošek za dolgoročnega vlagatelja približno 0,94 odstotka. Pri primerljivih slovenskih vzajemnih skladih se lahko skupni letni stroški približajo trem odstotkom. Na prvi pogled gre za razliko nekaj odstotnih točk, vendar se pri dolgoročnem vlaganju ta razlika iz leta v leto kopiči. Višji stroški namreč ne zmanjšajo le trenutnega donosa, ampak tudi znesek, ki bi se lahko v prihodnjih letih še naprej plemenitil. Dodatna prednost Ilirika ETF skladov je, da nimajo vstopnih in izstopnih provizij.
Kaj to pomeni v evrih? Ob primerljivih pogojih lahko razlika v stroških po 15 letih doseže približno 5.000 evrov na vsakih 10.000 evrov vloženih sredstev.

Kaj pa davki in vsa administracija?
Davki so za marsikaterega začetnika eden tistih delov vlaganja, ki že vnaprej delujejo zapleteno. Kdaj je treba prijaviti dobiček, koliko davka plačamo in katere obrazce moramo izpolniti?
Ena od možnosti, ki vlagatelju poenostavi davčno in administrativno plat vlaganja, je individualni naložbeni račun oziroma INR. Gre za poseben račun, namenjen dolgoročnemu vlaganju fizičnih oseb v delnice, obveznice, ETF sklade in druge dovoljene finančne instrumente. Odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, njegov namen pa je spodbuditi dolgoročnejše vlaganje prihrankov na kapitalskih trgih.
Velika prednost INR je davčna obravnava. Donosi, ki nastajajo znotraj računa, se ne obdavčujejo sproti ob posameznih nakupih in prodajah. Če do prvega izplačila pride po najmanj 15 letih in vmes ni bilo izplačil, je donos ob tem izplačilu oproščen davka. Pri predčasnem izplačilu se donos obdavči po 15-odstotni stopnji.
INR vlagatelju prihrani tudi del administracije. Davek ob izplačilu namreč izračuna in odvede ponudnik računa, zato vlagatelju za te dohodke ni treba samemu oddajati davčne napovedi.
Popolna kombinacija: INR in Ilirika ETF skladi
Sinergija med obema instrumentoma je bistvo zgodbe. INR poskrbi za davčno učinkovitost, Ilirika ETF skladi pa za razpršeno in poceni vsebino. Dodatno prednost prinaša samodejno reinvestiranje dividend, ki ga izvajata oba Ilirika ETF sklada: donosi se plemenitijo znotraj sklada, brez vmesnih izplačil in s tem brez vmesne obdavčitve, kar dodatno krepi učinek obrestno-obrestnega računa. »Ilirika ETF skladi vlagateljem omogočajo preprostejše, preglednejše in stroškovno učinkovitejše dolgoročno varčevanje, v povezavi z individualnim naložbenim računom pa še davčno oprostitev in razbremenitev administracije,« pravi Primož Hajdinjak, glavni izvršni direktor družbe Ilirika SKLADI.
Kaj če denar potrebujem prej?
Dolgoročno vlaganje ne pomeni, da morate denar za 15 let povsem odmisliti. Pri individualnem naložbenem računu (INR) je 15 let pomembnih predvsem zaradi davčne ugodnosti. Če do prvega izplačila pride po najmanj 15 letih od odprtja računa in v tem obdobju prej ni bilo nobenega izplačila, je donos ob tem izplačilu oproščen davka. Če denar potrebujete prej, se donos ob izplačilu obdavči po 15-odstotni stopnji.
Zato je smiselno na kapitalske trge nameniti predvsem denar, ki ga ne potrebujete za sprotne stroške ali kratkoročne cilje. Tako si pustite dovolj finančne rezerve in hkrati omogočite naložbi čas za dolgoročno rast.
Ali za začetek potrebujem veliko denarja?
Vlaganje si marsikdo predstavlja kot odločitev, za katero potrebujemo več tisoč evrov začetnega kapitala. V resnici je mogoče začeti precej bolj postopno.
Pri Iliriki je mogoče varčevati že s 50 evri na mesec. Tako ni treba čakati, da se na računu nabere večji znesek, niti vseh prihrankov vložiti naenkrat. Redno vlaganje manjših zneskov je lahko za začetnika tudi lažji način, da vlaganje postopoma postane del njegovega dolgoročnega finančnega načrta.

Ali je vlaganje zapleteno?
Pri Iliriki je mogoče trgovalni ali individualni naložbeni račun odpreti povsem digitalno prek mobilne aplikacije ILIRIKA. Postopek je mogoče opraviti od doma, nato pa vlagatelj prek iste aplikacije kupuje Ilirika ETF sklade, delnice in druge vrednostne papirje ter na enem mestu spremlja svoje naložbe na domačih in tujih borzah. Kdor ima raje osebni stik, lahko INR odpre tudi v poslovalnicah Ilirike ali v poštnih poslovalnicah po Sloveniji.
Prvi korak na kapitalske trge zato danes ni nujno tehnično zahteven. Večji izziv je pogosto že sama odločitev, da denar na računu ne bo več zgolj čakal.
To je tržno sporočilo. Informacije v tržnem sporočilu so namenjene seznanjanju vlagateljev z investicijskimi storitvami oziroma naložbenimi varčevalnimi produkti ILIRIKE, ter zagotavljanju splošnih informacij strankam in potencialnim strankam ter v nobenem primeru niso naložbeno priporočilo ali storitev investicijskega svetovanja. ILIRIKA pri poslovanju s finančnimi instrumenti nastopa kot borzna posrednica oz. upravljavka premoženja. Pri vsakem nakupu finančnih instrumentov vlagatelj prevzema tveganje, da bo ob njihovi prodaji oziroma zapadlosti dobil manj sredstev, kot jih je vanje investiral. Podatki, ki se nanašajo na prejšnjo uspešnost posameznega finančnega instrumenta ali naložbene politike, niso zanesljiv kazalnik rezultatov v prihodnosti. ILIRIKA ne prevzema nobenih tveganj vlagateljev v zvezi s finančnimi instrumenti. Predlagamo, da pred odločitvijo o naložbi preberete prospekt oziroma ponudbeni dokument, da bi ocenili morebitna tveganja, potencialen donos in prednosti naložbe. Za ustrezno investicijsko odločitev se je treba seznaniti z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v finančne instrumente, zato je priporočljivo, da investicijskih odločitev ne sprejemate zgolj na podlagi tu objavljenih informacij, temveč se o tem prej posvetujete s pooblaščenimi strokovnjaki.
Pred sprejetjem naložbene odločitve si preberite splošne pogoje dostopne na naši spletni strani https://www.ilirika.si/.
* https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0400608S.px/
Naročnik oglasne vsebine je ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.
Avtor: Promo Delo