V slovenski klinični študiji so osem tednov spremljali, kako se uživanje matičnega mlečka odraža v različnih krvnih in presnovnih kazalnikih. FOTO: Medex
O odpornosti največ razmišljamo jeseni in pozimi, a zanjo skrbimo vse leto – tudi takrat, ko se počutimo povsem dobro in na prehlade sploh ne pomislimo.
Na imunski sistem vpliva tudi širše stanje telesa, vse od presnove in vnetnih procesov do oksidativnega stresa. Kaj se zgodi, ko v to sliko vključimo matični mleček?
Odpornost najbolj povezujemo z vitamini, minerali, spanjem in belimi krvničkami, ki se borijo proti povzročiteljem okužb. Vse to je pomembno, vendar imunski sistem ne deluje ločeno od preostalega telesa. Če več dni slabo spimo, smo pod stresom ali je telo presnovno obremenjeno, tudi obrambni sistem nima najboljših možnosti za svoje delo.
Veliko procesov, ki pri tem igrajo vlogo, poteka precej neopazno. Kronično vnetje nizke stopnje, presnovne motnje in oksidativni stres se ne oglasijo tako hitro kot prvo kihanje ali boleče grlo, vendar lahko precej povedo o notranjem okolju, v katerem vsak dan deluje naš imunski sistem.
Povezave med presnovo, vnetjem in oksidativnim stresom so v zadnjih letih postale zanimivo področje raziskovanja matičnega mlečka. Eno od takšnih kliničnih raziskav je opravila tudi skupina slovenskih raziskovalcev.
Kaj se zgodi, ko matični mleček proučujemo pri ljudeh?
O matičnem mlečku je bilo opravljenih veliko laboratorijskih raziskav in raziskav na živalih, za človeka pa so posebej pomembne klinične študije. Raziskovalci pri kliničnih študijah spremljajo, kako se uživanje določene snovi odraža v človeškem telesu in ali se pri tem spremenijo merljivi kazalniki.
Leta 2019 so Ana Petelin in sodelavci objavili klinično študijo Effects of Royal Jelly Administration on Lipid Profile, Satiety, Inflammation, and Antioxidant Capacity in Asymptomatic Overweight Adults (Vplivi uživanja matičnega mlečka na lipidni profil, sitost, vnetje in antioksidativno kapaciteto pri asimptomatskih odraslih s prekomerno telesno maso) v reviji Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine.
V randomizirano, dvojno slepo in s placebom kontrolirano raziskavo so vključili 60 asimptomatskih odraslih s čezmerno telesno maso. Polovica je osem tednov prejemala matični mleček, druga polovica placebo. Udeležence so spremljali na začetku raziskave, po štirih in osmih tednih ter še dva tedna po koncu uživanja. Uživali so 666 miligramov liofiliziranega matičnega mlečka na dan. Liofilizacija oziroma sušenje z zamrzovanjem je postopek, pri katerem iz zamrznjene surovine pri nizkem tlaku odstranijo vodo.
Raziskovalcev pa ni zanimal samo en podatek. Spremljali so tudi telesne meritve, krvne maščobe, kazalnike vnetja in oksidativnega stresa ter vrsto drugih biokemijskih parametrov. Po osmih tednih so se v skupini, ki je uživala matični mleček, v primerjavi s placebom pokazale statistično značilne spremembe pri več merjenih vrednostih.
Med drugim sta se znižala skupni holesterol in CRP, zvišali pa so se skupna antioksidativna kapaciteta seruma oziroma TAC, adiponektin in bilirubin. Rezultati so zanimivi predvsem zato, ker kažejo, kako se je po osmih tednih spremenilo več različnih kazalnikov presnovnega in vnetnega stanja telesa.
CRP: ko vnetje postane merljivo
CRP je eden najpogosteje uporabljenih krvnih kazalnikov vnetja. V slovenski študiji se je po osmih tednih uživanja matičnega mlečka znižal za 19 odstotkov. FOTO: Depositphotos
CRP oziroma C-reaktivni protein (C-reactive protein) je eden najbolj znanih laboratorijskih kazalnikov vnetja, ki nastaja predvsem v jetrih, njegova koncentracija v krvi pa se lahko ob vnetnem dogajanju poveča.
CRP je eden najpogosteje uporabljenih krvnih kazalnikov vnetja.
Visoke vrednosti poznamo predvsem pri akutnih okužbah in drugih izrazitejših vnetjih, vendar raziskovalce zanima tudi precej manj opazno kronično vnetje nizke stopnje. To je dolgotrajnejše vnetno ozadje, ki ga med drugim povezujejo s čezmerno telesno maso in presnovnimi motnjami.
Pri ljudeh z več maščobnega tkiva, zlasti visceralnega oziroma maščobe okoli trebušnih organov, to deluje kot aktivno tkivo, ki izloča številne signalne snovi in sodeluje pri uravnavanju vnetnih procesov. Zaradi tega je bila skupina v slovenski raziskavi zanimiva, saj udeleženci niso bili bolniki, ampak so bili vključeni asimptomatski odrasli s čezmerno telesno maso. Raziskovalci so jih obravnavali kot skupino v zgodnji fazi tveganja za razvoj presnovnega sindroma.
Po osmih tednih uživanja matičnega mlečka se je CRP v primerjavi s placebom statistično značilno znižal. Raziskovalci so ugotovili 19-odstotno zmanjšanje tega vnetnega markerja. To sicer ne pomeni, da matični mleček zdravi vnetje ali preprečuje okužbe. Rezultat je zanimiv, ker kaže spremembo merljivega kazalnika, povezanega z vnetnimi procesi v telesu.
Maščobno tkivo, ki pošilja sporočila
Raziskovali so tudi beljakovinski hormon oziroma adiponektin, ki ga izločajo predvsem maščobne celice. Za maščobno tkivo smo dolgo mislili, da predvsem shranjuje presežek energije, danes pa vemo, da je presnovno aktivno in z različnimi signalnimi molekulami komunicira z jetri, mišicami, žilami in imunskim sistemom.
Adiponektin je eden od teh signalov. Povezan je z uravnavanjem presnove glukoze in maščob, občutljivostjo za inzulin in vnetnimi procesi. Pri ljudeh s čezmerno telesno maso so njegove vrednosti pogosto nižje, predvsem kadar je prisotne več visceralne maščobe.
V omenjeni slovenski študiji se je po osmih tednih uživanja matičnega mlečka raven adiponektina zvišala za 34 odstotkov v primerjavi s placebom. V kontekstu te skupine gre za ugoden presnovni premik, saj višje ravni adiponektina praviloma povezujemo z boljšo občutljivostjo za inzulin in manj izrazitim vnetnim ozadjem.
Še bolj zgovorna je kombinacija rezultatov: CRP se je znižal, adiponektin pa zvišal. Ti dve spremembi skupaj kažeta na ugodnejše presnovno in vnetno stanje.
Maščobno tkivo z različnimi signali vpliva tudi procese v telesu. FOTO: Depositphotos
Kako dobro telo obvladuje oksidativno obremenitev?
Telo ima svoj sistem zaščite pred oksidativno obremenitvijo, njegovo skupno učinkovitost pa lahko ocenimo s kazalnikom TAC oziroma skupno antioksidativno kapaciteto (total antioxidant capacity). Ta pokaže, kako učinkovito se krvni serum oziroma tekoči del krvi lahko upre oksidativni obremenitvi. Pri tem sodeluje več antioksidativnih sistemov in zaščitnih snovi, ki jih telo pridobi s prehrano ali jih proizvaja samo.
TAC pokaže, kako močna je skupna antioksidativna obramba v krvnem serumu.
Oksidativni stres nastane, ko se poruši ravnovesje med nastajanjem reaktivnih spojin in sposobnostjo telesa, da jih ustrezno nadzoruje. Te spojine niso same po sebi nekaj slabega. Nastajajo med normalno presnovo, telesno aktivnostjo in tudi med imunskim odzivom. Težava nastane ob njihovem presežku oziroma kadar zaščitni sistemi ne zmorejo več vzdrževati ravnovesja.
V raziskavi Ane Petelin in sodelavcev se je po osmih tednih uživanja matičnega mlečka skupna antioksidativna kapaciteta seruma zvišala za 45 odstotkov v primerjavi s placebom.
Avtorji so ob tem opozorili na zanimivo možnost: ker matični mleček sam v njihovih predhodnih meritvah ni pokazal velike neposredne sposobnosti lovljenja reaktivnih kisikovih spojin, so domnevali, da bi lahko vplival na lastne antioksidativne mehanizme telesa. Za potrditev mehanizma pa so potrebne nadaljnje raziskave.
Matični mleček je za čebeljo matico ključna hrana skozi vse življenje, pri ljudeh pa raziskovalci preučujejo, kako njegovo uživanje vpliva na različne kazalnike v telesu. FOTO: Medex
Bilirubin ni samo številka pri jetrnih testih
Med rezultati raziskave je presenetil bilirubin, ki se je zvišal za 35 odstotkov. Bilirubin večina pozna kot laboratorijsko vrednost, povezano z jetri in žolčem. Nastaja pri normalni razgradnji rdečih krvničk in ga telo nato presnavlja ter izloča. Kadar je izrazito povišan, je lahko znak zdravstvenih težav in ga mora oceniti zdravnik.
Toda bilirubin ima še drugo, manj znano vlogo. V fizioloških koncentracijah deluje kot endogeni antioksidant, torej kot del antioksidativne zaščite, ki jo ustvarja telo samo. V slovenski raziskavi zvišanja bilirubina niso obravnavali izolirano. Sočasno se je zvišala skupna antioksidativna kapaciteta, raziskovalci pa so poročali tudi o spremembah drugih endogenih antioksidantov.
Pri razlagi tega rezultata je pomembno upoštevati, da skupini na začetku raziskave nista imeli povsem enakih vrednosti bilirubina in TAC. Zato spremembe bilirubina ni mogoče gledati čisto ločeno, ampak jo je treba razumeti skupaj z drugimi rezultati raziskave.
Tudi holesterol je del širše slike
V osemtedenski slovenski raziskavi se je skupni holesterol v skupini, ki je uživala matični mleček, v primerjavi s placebom znižal za 6,7 odstotka. FOTO: Depositphotos
Odpornost in holesterol na prvi pogled nimata veliko skupnega, toda presnova, oksidativni stres in vnetni procesi se v telesu ves čas prepletajo.
V raziskavi se je po osmih tednih v skupini z matičnim mlečkom skupni holesterol znižal za 6,7 odstotka v primerjavi s placebom. Pri holesterolu LDL in HDL ter trigliceridih raziskovalci niso ugotovili statistično značilnih razlik med skupinama.
Ta rezultat je treba razumeti v okviru osemtedenske raziskave pri določeni skupini odraslih. Ob spremembi skupnega holesterola so raziskovalci hkrati spremljali tudi druge kazalnike, povezane z vnetjem, presnovo in antioksidativno zaščito.
Najbolj očitna je zato kombinacija sprememb: nižji CRP in skupni holesterol ter višji adiponektin, bilirubin in skupna antioksidativna kapaciteta.
FOTO: Medex
Odpornost se gradi še pred prvim hladnim jutrom
Za odpornost skrbimo vse leto. Imunski sistem je povezan s številnimi procesi v telesu, ki potekajo tudi takrat, ko se počutimo povsem zdravi. FOTO: Medex
Ko jeseni napolnimo predale z vitamini in se začnemo pripravljati na sezono prehladov, se telo ne začne pripravljati iz nič. Imunski sistem deluje vsak dan, v tesni povezavi s presnovo, spanjem, prehrano, telesno aktivnostjo, stresom in vnetnimi procesi. Ko nas začne praskati v grlu, najprej pomislimo, kaj bi lahko vzeli za podporo odpornosti. Toda takrat se odzovemo šele na tisto, kar že čutimo, veliko pomembnih procesov pa se v telesu odvija precej prej – v maščobnem tkivu, jetrih, krvi in presnovi ter v sistemih, ki uravnavajo vnetje in oksidativno obremenitev.
Slovenska raziskava matičnega mlečka je zanimiva prav zato, ker ga je postavila v širši kontekst in njegove učinke preverjala pri ljudeh. Rezultati ene klinične študije seveda niso dokončen odgovor in jih ni mogoče brez zadržkov prenesti na vse ljudi. Avtorji so tudi sami poudarili, da bodo za določitev optimalnega trajanja in odmerkov potrebne nadaljnje raziskave.
So pa pokazali, da so se po osmih tednih uživanja liofiliziranega matičnega mlečka pri odraslih s čezmerno telesno maso spremenili merljivi kazalniki, povezani z lipidnim profilom, vnetjem in antioksidativno kapaciteto.
Za svoje zdravje največ naredimo z majhnimi stvarmi, ki jih ponavljamo iz dneva v dan. Tako lahko gledamo tudi na odpornost – kot na dolgoročno skrb za telo, ne kot na sezonski projekt. Matični mleček ima dolgo tradicijo uporabe, danes pa njegovo delovanje vse bolj preverjajo tudi v kliničnih raziskavah: raziskovalci njegove učinke spremljajo pri ljudeh in iščejo konkretne, merljive spremembe. Slovenska klinična študija je pomemben korak v tej smeri.
Pri raziskovanju matičnega mlečka ima svojo vlogo tudi Medex, ki se s čebeljimi pridelki ukvarja že več kot 70 let. Podjetje je leta 1963 vzpostavilo lasten laboratorij in začelo poleg medu in voska v izdelkih uporabljati tudi matični mleček, propolis, cvetni prah in čebelji strup. Raziskovalno delo se je skozi desetletja nadaljevalo tudi v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami – pri omenjeni slovenski klinični študiji je Medex sodeloval s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Vir raziskave: Petelin, A., Kenig, S., Kopinč, R., Deželak, M., Černelič Bizjak, M., Jenko Pražnikar, Z. Effects of Royal Jelly Administration on Lipid Profile, Satiety, Inflammation, and Antioxidant Capacity in Asymptomatic Overweight Adults. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2019; 2019:4969720. DOI: 10.1155/2019/4969720.
Naročnik oglasne vsebine je Medex
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.
