Vojna, ki se je začela veliko pred začetkom in se ni nikoli končala

Sledi, ki segajo v čas pred stotimi leti, so globoke še danes. Predstavljamo nekaj poudarkov velike vojne.

Objavljeno
25. julij 2014 15.48
Mi. P., zunanja politika
Mi. P., zunanja politika
Vojna je brutalna igra močnih politikov, v kateri absurdno trpijo množice nemočnih. Prva svetovna vojna, ki so jo najprej imeli za véliko, potem pa se je pokazalo, da le ena globalna v 20. stoletju ne bi zadoščala, je zahtevala več kot 15 milijonov žrtev. V letih 1914–1918 se je svet iztiril kakor še nikoli, človeštvo se je odtlej razvijalo drugače in je drugačno. Sledi, ki segajo v čas pred stotimi leti, so globoke še danes. O njih ne bomo pisali le v tokratni Sobotni prilogi, ampak tudi v prihodnje.

Nekaj poudarkov velike vojne in podrobnejša kronologija leta 1914

1882: Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija so se povezale v trozvezo.

1907: V trojno antanto so se združile Velika Britanija, Francija in Rusija.

1912–1913: Prva in druga balkanska vojna sta divjali na Balkanu in napovedovali drugačnost modernih vojn.

1914

28. junija: Nadvojvoda Franc Ferdinand in žena Zofija sta v Sarajevu umrla pod streli srbskega nacionalista Gavrila Principa.

28. julija: Avstro-Ogrska je napovedala vojno Srbiji.

31. julija: V Parizu so umorili Jeana Jaurèsa, socialističnega poslanca, ki je pozival k antimilitarizmu in pacifizmu. Rusija, zaveznica Srbije, je začela mobilizirati vojsko.

1. avgusta: Nemčija je napovedala vojno Rusiji, v Nemčiji in Franciji so zapovedali splošno mobilizacijo.

3. avgusta: Nemčija je napovedala vojno Franciji.

4. avgusta: Nemčija je napadla nevtralno Belgijo, Velika Britanija je napovedala vojno Nemčiji. Italija je ostala nevtralna.

6. avgusta: Avstro-Ogrska je napovedala vojno Rusiji, že 11. avgusta sta jo Avstro-Ogrski napovedali Francija in Velika Britanija.

23. avgusta: Japonska je napovedala vojno Nemčiji, potekala je bitka pri Monsu.

avgust: Bitka pri Tannenbergu.

september: Bitka na Marni, ki je bila ena najbolj krvavih za francosko vojsko, je nacionalni čudež, saj so z njo Pariz obvarovali pred hudim.

oktober: 93 nemških intelektualcev je objavilo manifest, v katerem so branili svojo ­državo.

oktober/november: Bitka pri Ypresu.

november: V vojno se je na stran centralnih sil vključila Turčija, začetek pozicijskega bojevanja na zahodni fronti.

december: Za božič so vojaki sprtih strani na zahodni fronti igrali nogomet na »nikogaršnji zemlji«.

1915

april: V drugi bitki pri Ypresu so Nemci prvič uporabili bojni plin. Začetek genocida nad Armenci v Otomanskem cesarstvu.

26. aprila: Podpisali so londonski sporazum: Italija je vstopila v vojno na strani sil antante. V zameno so ji obljubili obsežna ozemlja Primorske, Kvarnerja, Istre in Dalmacije z otoki ter Južno Tirolsko.

maj: Italija je napovedala vojno Avstro-Ogrski. Nemški cepelini so bombardirali London. Turške oblasti so začele množično izganjati Armence.

maj: Nemška podmornica je potopila britanski parnik Lusitania.

23. junija–7. julija: Prva soška bitka.

1916

februar–december: Bitka pri Verdunu.

marec: V vojno je na stran antante vstopila Portugalska.

junij: Začetek ofenzive ruske vojske v Galiciji.

julij–november: Bitka na Somi je bila ena največjih bitk prve svetovne vojne.

1917

marec: Začela se je ruska revolucija. Ruski car Nikolaj II. je odstopil.

april: ZDA so uradno vstopile v vojno na strani antante.

junij: Grčija je napovedala vojno centralnim silam.

avgust: Kitajska je napovedala vojno ­Nemčiji.

24.–27. oktobra: Zgodil se je Čudež pri Kobaridu: začetek prve skupne avstro-ogrsko-nemške ofenzive v zgornjem Posočju, ki je z uspešnim prebojem fronte povzročila italijanski umik in premik frontne črte do reke Piave.

november: V Rusiji so prevzeli oblast komunisti pod vodstvom Vladimira Iljiča Lenina.

1918

januar: Ameriški predsednik Wilson je objavil mirovni program v 14 točkah, ki je vključeval pravico narodov Avstro-Ogrske do avtonomije in narodnih meja.

oktober: Španska gripa je dosegla največje razsežnosti.

11. novembra: V Rethondesu v bližini Compiègna so podpisali premirje, stare Evrope ni bilo več. Vojna je odnesla velika cesarstva, nastalo je nemalo novih držav in odprla so se mnoga vprašanja mej.

1. decembra: Razglasili so kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

1919

18. januarja: V Parizu so pripravili mirovno konferenco.

28. junija: V Versaillesu so podpisali mirovno pogodbo.