Tiskane izdaje
Ukvarjanje s pravnim varstvom okolja v Sloveniji je šibko. Okrepitev tega zahteva popolnoma nov pristop. Ugotavljamo, da na tem področju ni veliko primerov iz sodne prakse, po drugi strani pa je okoljska zakonodaja izjemno kompleksna ter zato težko obvladljiva, pravno znanje in povezave z drugimi strokami pa so šibki. Nimamo dovolj široko usposobljenih pravnih strokovnjakov s področja narave, varstva okolja, urejanja prostora. Zato smo si za to delo želeli motivirati tudi naše študente prava. Zbrali smo jih deset, je razloge za novo pravno kliniko opisala Senka Vrbica s pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij (PIC).
Volk pri nas doma
Deset študentov in štiri mentorice so se najprej seznanili z delom nevladnih organizacij, s splošnim stanjem varstva okolja v Sloveniji in z ugotovitvami strokovnjakov, ki raziskujejo populacijo volkov na ozemlju države, nato so »secirali« vse mednarodne, evropske in domače predpise, ki urejajo varstvo strogo varovane vrste. Pisma z izsledki preiskave so poslali evropski komisiji, zavodu za gozdove, zavodu za varstvo narave in ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Pripravili so tudi besedilo ustavne pobude.
Volk človeku ni nevaren oziroma ga lahko ogroža posredno, z napadom na njegovo drobnico, s čimer mu povzroča škodo. Pleni predvsem srnjad in jelenjad, s čimer uravnava njihovo število in skrbi za ravnovesje v ekosistemu. Na območju Slovenije živi od 31 do 42 volkov, ki so organizirani v najmanj osem tropov. Populacija se številčno uravnava sama, zato odstrel ni potreben. Trop je hierarhično organiziran. Z odstranitvijo alfa samca ali samice trop lahko razpade. Tako pravijo strokovnjaki.
Evropska ureditev
Njihove ugotovitve so študentje vzeli za dane, na tem temelju pa nadaljevali svojo klinično raziskavo. Lotili so se evropskega in mednarodnopravnega varstva. Evropska direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (habitatna direktiva) uvršča volka med prednostne in strogo varovane vrste ter med vrste, za katere je prepovedano vsakršno namerno ujetje, ubitje, vznemirjanje, namerno uničevanje, odvzemanje iz narave, uničevanje počivališč in razmnoževališč.
Posamezna država članica lahko izjemoma odstopa od te ureditve, če izpolnjuje vse tri točno določene pogoje, vendar ne more dodajati svojih. Ti pogoji so: 1. obstoj enega ali več naštetih razlogov (varstvo živalskih vrst [ drugih vrst, ne volka ] ali preprečitev resne škode na premoženju ali zdravju ljudi in javna varnost ali javni interes, raziskovanje in izobraževanje ter selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje); 2. da »ni druge zadovoljive možnosti« za dosego teh razlogov in 3. da odstopanje »ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacije volka na njihovem naravnem območju razširjenosti«.
Breme dokaza, obrazložitve izpolnjevanja pogojev je na državi članici, ki sicer mora za volka določiti tudi posebna območja ohranitve. Volk je strogo zavarovana vrsta tudi po bernski konvenciji, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1999.
Slovenska (ne)ureditev
Slovenski zakon o ohranjanju narave zahteva sprejetje ukrepov varstva, ne daje pa pravne podlage za odstrel. Toda glede na naravo ukrepa bi ta moral imeti izrecno zakonsko podlago, so ugotovili mladi pravniki. Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah, s katero je Slovenija prenesla habitatno direktivo v svoj pravni red, v 7. členu določa dodatne izjeme, od popolne prepovedi po habitatni direktivi, kar pomeni, da je Slovenija evropski pravni red napačno prenesla v svojega.
Klinično raziskovanje je pokazalo na še en v uredbo naknadno uvrščen sporni 7. a člen uredbe, ki dopušča odvzem živali na podlagi splošnega predpisa ministra. Sprejem tega predpisa bi moral potekati pod strogo nadzorovanimi pogoji, kot to določa direktiva, a klinično raziskovanje takšnih pogojev ni odkrilo. Hkrati pomeni odstrel neposredno na podlagi pravilnika kot splošnega akta tudi izogibanje upravnemu postopku, v katerem so možna pravna sredstva.
Kvota za odstrel volkov po pravilniku o odvzemu (pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave), ki ga podpiše minister, je v nasprotju s habitatno direktivo, ki prepoveduje vse oblike namernega odvzema volkov iz narave, izpolnjen pa ni niti eden od treh pogojev, ki dopuščajo odstop od te prepovedi. Namreč, »seciranje«, če pogledamo vsak pogoj za izjemo posebej, je pokazalo: »ohranjanje živalske vrste« se ne nanaša na volka, pač pa na ohranitev druge živalske vrste. Volk, ko pleni jelenjad ali srnjad, ne ogroža ohranitve teh vrst. Število volkov in škoda, ki jo povzročajo na drobnici, nista linearno povezana, zaradi česar odstrel volkov zaradi preprečevanja škode na drobnici ni utemeljen; obstajajo pa drugi učinkoviti načini zaščite drobnice (visoke ograje, pastirski psi). Tudi psihološki učinek odstrela na ljudi, čeprav je ta dokazan, ni dovoljen razlog za izjemen odstop od prepovedi. Volka ni mogoče odvzemati niti zaradi ogrožanja zdravja, saj človeka (v nasprotju s psom) ne napade.
Veljavni pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in o vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju določa neprimerne načine varovanja in neučinkovite ukrepe, ki pridejo v poštev šele ob nastanku škode, ne prispevajo pa k zmanjševanju števila škodnih primerov. Veljavni odškodninski sistem ne spodbuja varovanja domačih živali. Nov je bil napisan že leta 2011, vendar še ni bil sprejet. Uradno zato, ker zanj ni izrecnega in vsebinskega pooblastila v zakonu o ohranjanju narave.
Klinični pregled je še ugotovil, da je Slovenija v zvezi z volkom pri ratifikaciji bernske konvencije podala pridržek, kar pomeni, da člen, ki po tej konvenciji varuje volka, za Slovenijo ne velja.
Kaj še je pokazala
Kaj so študentje zapisali v pismih?
Evropsko komisijo, ki je jeseni začela postopek poizvedb proti Republiki Sloveniji zaradi ohranjanja ugodnega stanja volka, so opozorili na nepravilnosti pravne ureditve v Sloveniji in na neustrezno implementacijo habitatne direktive. Zavod za gozdove in zavod za varstvo narave so opozorili, da njihovo strokovno mnenje za odstrel velikih zveri med 1. oktobrom 2012 in 20. septembrom 2013 ter pisno stališče do odvzema nista v skladu z določbami habitatne direktive in uredbe. Opisali so neskladja in izrazili pričakovanje, da jih bosta zavoda upoštevala pri nadaljnjem delu.
Neskladja med habitatno direktivo in slovensko ureditvijo so opisali tudi v pismu, naslovljenem na ministrstvo za kmetijstvo in okolje, poleg tega so jih opozorili na nepravilnost postopka sprejemanja pravilnika o odvzemu po aarhuški konvenciji. Vključitev javnosti je bila namreč samo formalno omogočena. Ministrstvo ni poskrbelo, da bi javna obravnava dosegla pravi namen, torej, da bi bila javnost vključena že v zgodnejših fazah sprejema pravilnika, kar zahteva konvencija. Ministrstvu so predlagali tudi delni (za volka, saj pridržek velja tudi za medveda) umik pridržka k bernski konvenciji.
Evropska komisija se jim je za zdaj vljudnostno zahvalila, vseh odgovorov s slovenskih naslovov pa še ni.
Študentje pripravljajo tudi ustavno pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti in zakonitosti pravilnika o odvzemu. Doslej vložene pobude je ustavno sodišče zavrglo, ker da predlagatelj ni izkazal pravnega interesa. Pobudnik ima namreč pravni interes, če izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. Mladi pravniki menijo, da je volk kot nacionalno posebej varovana vrsta sam po sebi naravna vrednota in bistvenega pomena za biotsko raznovrstnost, kar sta opredelilna elementa ohranjanja narave. V ta elementa pravilnik o odvzemu posega, kar pomeni, da posega tudi v pravni interes pobudnikov, kadar je pobudnik društvo, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave. Pravni interes so utemeljili tudi iz postopkovnih razlogov, saj javnosti ni bilo omogočeno ustrezno sodelovanje v postopku sprejemanja pravilnika o odvzemu.
Ustavno pobudo, ki jo bodo pripravili na okoljski pravni kliniki, bo vložil vlagatelj z ustreznim statusom delovanja v javnem interesu. »S tem bomo preverili, ali obstaja učinkovito pravno varstvo zoper pravilnik o odvzemu, oziroma, nasprotno, ugotovili neobstoj možnosti vplivanja na preprečitev odstrela volkov s pravnimi sredstvi,« je sklenila somentorica projekta dr. Vasilka Sancin.
