Slovenske železnice na posebni misiji: ohraniti železniško dediščino

Železna cesta je bila ključni pogon nastajajočega gospodarstva in družbenih sprememb. Inženirji, ki so proge speljali skozi skrite doline in čez divje gorske prelaze, so poskrbeli, da je industrija dobila zanesljive poti za surovine, ljudje pa povezave med oddaljenimi kraji. Ko so vlaki začeli redno voziti, so se razdalje skrčile, obzorja razširila, svet pa je postal bolj povezan.

Železnice danes govorijo tudi o tehnični iznajdljivosti preteklih generacij, tako da železniška infrastruktura postaja tudi del tehnične in kulturne dediščine, ob tem da še naprej ponuja trajnostno možnost javnega prevoza.

S polno paro skozi slovensko dediščino

V Sloveniji to dediščino skrbno ohranja Skupina Slovenske železnice, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začela sistematično dokumentirati slovensko železniško zgodovino, saj je takrat postalo jasno, da se doba parnih lokomotiv izteka. Zaživelo je zavedanje, da je treba to poglavje tehnične in družbene zgodovine ohraniti za prihodnje generacije.

Obiščite srce železniške zgodovine

Železniški muzej Slovenskih železnic deluje od leta 1960, v nekdanji kurilnici na Parmovi ulici 35 v Ljubljani, kjer v avtentičnem industrijskem okolju ohranja in predstavlja bogato železničarsko dediščino. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

V tem pogledu ima posebno mesto Železniški muzej, v katerem obiskovalci spoznajo razvoj železniškega prometa na Slovenskem, starodobne lokomotive, vagone in zgodbe železničarjev, ki so soustvarjali gospodarski in družbeni napredek države.

Ob pogledu na stare, s travo prerasle železniške tire vsi začutimo malce nostalgije in morda tudi hrepenenja po preprostejših časih. Če se tudi sprašujete, kakšno je bilo življenje, ko je skozi pokrajino sopihala parna lokomotiva, obiščite muzej v slikovitih prostorih nekdanje kurilnice na Parmovi ulici 35 v Ljubljani, kjer lahko doživite del zgodovine slovenskih železnic. V osrednjem delu muzeja, veliki rotundi z okretnico, je na ogled več kot 60 lokomotiv in vagonov ter drugih vozil, kot so na primer drezine, ki so nekoč skrbele za delo na progah, vse iz časov, ko je bila »železna cesta« ključni motor napredka. Sprehodite se lahko med mogočnimi stroji in začutite moč pare, ki je nekoč povezovala naše kraje s svetom.

Železniški muzej Slovenskih železnic hrani eno najobsežnejših zbirk železniške dediščine pri nas. Ob posebnih priložnostih lahko preizkusite tudi vrtno železnico. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

V muzeju so na ogled tudi razstave o prometnem uradu, razvoju železniškega omrežja, uniformah ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih napravah. Poseben čar imajo seveda osebne zgodbe in predmeti iz življenja železničarjev. Muzej ponuja vodene oglede, tematske dneve in družinske dogodke.

Železniški muzej prireja vodene oglede za skupine. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Prva in edina še dejavna železničarska godba v Sloveniji

Godba Slovenskih železnic Zidani Most je prvič nastopila 1. maja 1902 in od takrat dalje že več kot 120 let neprekinjeno ohranja železničarsko glasbeno tradicijo. Na fotografiji orkester pod vodstvom dirigenta Roka Pelca, s pevsko spremljavo Maje Keuc novembra 2025. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Bogato dediščino ohranjajo tudi ljudje, ki jo s svojim delom, glasbo in nastopi prenašajo v sedanjost. Prva in edina še dejavna železničarska godba v Sloveniji – Godba Slovenskih železnic Zidani Most – je vsestranski pihalni orkester, ki že več kot 120 let ohranja svojo izvorno kulturno identiteto in zagotavlja najvišjo kakovostno raven koncertiranja v Sloveniji. Več kot sedemdeset aktivnih članov ponosno ohranja svoje prvotno poslanstvo in »železnico« nadvse uspešno predstavlja na raznovrstnih kulturnih prireditvah doma in v tujini. Godba je slovensko glasbo ponesla po svetu, med drugim v Združene države Amerike, Kanado, Španijo, Nemčijo, Francijo, Avstralijo in na Novo Zelandijo.

Godba Slovenskih železnic redno nastopa po vsej Sloveniji ob državnih praznikih ter na tradicionalnem letnem koncertu. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Danes orkester vodi dirigent Rok Pelc, dolgoletni član godbe, ki se ji je pridružil že kot dvanajstletni trobentač. V orkestru je rasel kot glasbenik, vmes tudi postal profesor nauka o glasbi na Glasbeni šoli Celje, leta 2024 pa prevzel dirigentsko palico godbe, s katero ga povezuje tudi družinska tradicija, saj je v njej igral že njegov dedek.

»Delovati v prvi in edini še aktivni železničarski godbi v Sloveniji je čast, ponos in hkrati velika odgovornost,« je povedal Rok Pelc, ki se z orkestrom že pripravlja na nova gostovanja in tekmovanja. Najbolj so mu ostale v spominu turneje po ZDA in Kanadi, Avstraliji in na Kitajskem.

Orkester je na svojih nastopih v tujini navdušil občinstvo v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Španiji ter na Kitajskem. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Poudaril je, da tradicija ne živi sama od sebe, temveč jo je treba zavestno negovati in predajati naprej. Godba danes šteje približno sedemdeset članov različnih generacij. Med njimi je tudi veliko mladih, osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, kar daje orkestru posebno energijo in zagon. »V zadnjem času sta prišla dva nova osnovnošolca. To pomeni, da imamo svetlo prihodnost,« je poudaril dirigent. Po njegovih besedah je prav medgeneracijsko sodelovanje ena največjih vrednot orkestra, saj starejši člani mlajšim prenašajo izkušnje, mladi pa v godbo prinašajo svežino.

Vaje potekajo redno, ob petkih in nedeljah, pred pomembnimi nastopi pa tudi večkrat tedensko. Pelc ob dirigiranju skrbi za izbor repertoarja, pripravo notnega materiala, organizacijo nastopov in povezovanje članov. Posebno pozornost namenja tudi druženju, saj orkester razume kot skupnost, ki jo povezuje več kot le glasba.

»Glasba in železnica imata nekaj skupnega. Obe povezujeta ljudi in kraje,« pravi. V repertoarju imajo tudi skladbe, ki z zvokom posnemajo gibanje vlaka, njegovo pospeševanje in umirjanje. Metafora povezovanja tako postane tudi glasbena resničnost. Na vprašanje o prihodnosti odgovarja optimistično: »Dokler bo zanimanje mladih in dokler bomo ohranjali povezanost med člani, bo godba živela naprej. Korak za korakom.«

Živa dediščina slovenskih železnic

Vrednost železniške dediščine je del širše kulturne zapuščine, saj ohranja prelomne tehnične dosežke. Na fotografiji Rok Šmon, najmlajši strojevodja parne lokomotive. Za vožnjo parne lokomotive je trenutno usposobljenih osem strojevodij in pet kurjačev. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Pomemben simbol železničarske dediščine je tudi muzejski vlak, ki že desetletja omogoča slikovite vožnje po slovenskih progah. Projekt se je začel leta 1986 z manjšo parno lokomotivo in petimi starinskimi dvoosnimi vagoni. Z leti je število aktivnih muzejskih vozil raslo, vrhunec pa so dosegli leta 1996 ob 150-letnici železnic na Slovenskem, ko je v Celju vozilo pet parnih lokomotiv in dvajset vagonov v treh vlakih. V naslednjih letih vseh vozil ni bilo mogoče vzdrževati v voznem stanju, zato sta po progah vozili dve parni lokomotivi z dvanajstimi vagoni. Glede na velikost so kompozicije razdelili na mali in veliki muzejski vlak. Manjšo sestavo je vlekla srednje velika lokomotiva SŽ 25-026 staroavstrijskega izvora, večjo pa največja ohranjena parna lokomotiva pri nas, v Nemčiji izdelana SŽ 33-037, ki je bila sprva namenjena le za vojsko in se je potem obdržala do konca parne vleke. Danes se na tire vrača tudi parna lokomotiva 25-026, kar je pomemben korak pri nadaljnjem oživljanju te dediščine.

Vožnja z muzejskim vlakom potnike postavi v čas, ko je para poganjala razvoj mest in industrije. Zvok lokomotive, ritem koles na tirih in značilen vonj ustvarijo posebno doživetje. Pot vodi po slikovitih progah, ob rekah, po mostovih, predorih in ob postajnih poslopjih, ki pričajo o tehnični drznosti preteklih generacij. Potnikom med vožnjo predstavijo tehnične značilnosti lokomotiv in vagonov ter pomen železnice za gospodarski in družbeni razvoj.

S folkloro pod okriljem Tineta Rožanca na mednarodne odre

Folklorna skupina Tine Rožanc, ki deluje od leta 1949, s plesi in pesmimi iz različnih slovenskih pokrajin ohranja raznolikost ljudskega izročila. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Pri ohranjanju tradicije in kulturnega življenja pomembno vlogo igra tudi Železničarsko kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc, ki že desetletja skrbi, da se železničarska tradicija ohranja tudi skozi kulturo. V društvu se prepletata umetnost in ustvarjalnost, s kulturnimi projekti, predstavami in nastopi pa negujejo solidarnost in pripadnost. Njihov program je odprt za širšo javnost, ostajajo pa tesno povezani z železničarskim okoljem.

Pomemben del društva j folklorna skupina Tine Rožanc, ki sodi med najstarejše in najštevilčnejše folklorne skupine v Sloveniji. Nastala je leta 1949, ko se je Plesni športni klub Ljubljana vključil pod okrilje ŽKUD Tine Rožanc. V prvih desetletjih delovanja je bil repertoar skupine prilagojen času in prostoru nekdanje Jugoslavije, po osamosvojitvi Slovenije pa so program prenovili in ga usmerili v slovensko ljudsko izročilo. Danes tako predstavljajo plese in pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, s čimer ohranjajo regionalno raznolikost in jo prenašajo naslednjim generacijam.

Društvo in skupina sta dejavna tudi v mednarodnem prostoru. Sodelujeta z organizacijo CIOFF (Conseil international des Organizations de Festival de Folklore), ki povezuje folklorne festivale in skupine po svetu, zato redno prejemajo vabila na gostovanja v tujini. Nastopi po Sloveniji, Evropi in drugod širijo poznavanje slovenske kulturne dediščine ter hkrati utrjujejo prepoznavnost društva, ki na železničarskih koreninah gradi sodoben kulturni utrip.

Plesalke in plesalci folklorne skupine Tine Rožanc vsako leto v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani priredijo letni nastop. FOTO: Miško Kranjec/Slovenske železnice

Slovenske železnice si prizadevajo, da železničarska dediščina ne ostaja ujeta v arhivih in da živi v Železniškem muzeju, zadiha na vožnjah muzejskega vlaka in se predstavi na nastopih godbe ter folklorne skupine. Tako se ohranjajo zgodbe ljudi, ki so gradili »železno cesto«, hkrati pa se krepi zavedanje, da železnica tudi danes povezuje kraje in ponuja trajnostno potovanje.

Naročnik oglasne vsebine so Slovenske železnice